Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gregor Vertačnik je klimatolog, ki se na ARSO ukvarja z ekstremnimi vremenskimi dogodki, veliko pa ve povedati tudi o sončnem obsevanju, ki sodi med osnovne meteorološke dejavnike. Do površja Zemlje tudi ob jasnem dnevu pride le del sončnega sevanja, v Sloveniji smo ga v povprečju deležni 2000 ur na leto.
Letošnji maj je nenavaden, marsikje opažajo tudi rekordno količino padavin
"Na Voglu so izmerili skoraj 900 mm padavin, kar je po trenutnih podatkih tudi največja izmerjena majska količina na kateri koli postaji v Sloveniji."
Gregor Vertačnik je klimatolog, ki se na ARSO ukvarja z ekstremnimi vremenskimi dogodki, veliko pa ve povedati tudi o sončnem obsevanju, ki sodi med osnovne meteorološke dejavnike. Do površja Zemlje tudi ob jasnem dnevu pride le del sončnega sevanja, v Sloveniji smo ga v povprečju deležni 2000 ur na leto.
"Najbolj sončni deli v Sloveniji so na Primorskem, zlasti koprsko primorje, Kras in Goriška brda. Tam je sonca v povrpečju 2300–2400 ur na leto. Poleti so blizu tem številkam še nižine vzhodne Slovenije. Podobno veliko sonca pa imajo pozimi visokogorski kraji."
212 epizod
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Gregor Vertačnik je klimatolog, ki se na ARSO ukvarja z ekstremnimi vremenskimi dogodki, veliko pa ve povedati tudi o sončnem obsevanju, ki sodi med osnovne meteorološke dejavnike. Do površja Zemlje tudi ob jasnem dnevu pride le del sončnega sevanja, v Sloveniji smo ga v povprečju deležni 2000 ur na leto.
Letošnji maj je nenavaden, marsikje opažajo tudi rekordno količino padavin
"Na Voglu so izmerili skoraj 900 mm padavin, kar je po trenutnih podatkih tudi največja izmerjena majska količina na kateri koli postaji v Sloveniji."
Gregor Vertačnik je klimatolog, ki se na ARSO ukvarja z ekstremnimi vremenskimi dogodki, veliko pa ve povedati tudi o sončnem obsevanju, ki sodi med osnovne meteorološke dejavnike. Do površja Zemlje tudi ob jasnem dnevu pride le del sončnega sevanja, v Sloveniji smo ga v povprečju deležni 2000 ur na leto.
"Najbolj sončni deli v Sloveniji so na Primorskem, zlasti koprsko primorje, Kras in Goriška brda. Tam je sonca v povrpečju 2300–2400 ur na leto. Poleti so blizu tem številkam še nižine vzhodne Slovenije. Podobno veliko sonca pa imajo pozimi visokogorski kraji."
Dan za spremembe je vseslovenska prostovoljska akcija, ki je nastala z namenom spodbujanja državljanov k aktivnemu odzivu na potrebe svoje skupnosti in ustvarjanju priložnosti, da se čisto vsak lahko preizkusi v vlogi prostovoljke ali prostovoljca. Letos še posebej z namenom prostovoljskega prispevka k premagovanju osamljenosti. In letos – tako kot lani – zaradi vsem znanih okoliščin številne aktivnosti potekajo prek spleta, nekatere pa tudi v živo, do konca meseca aprila. Za Petek brez pravila pa smo dogajanje vzeli za iztočnico – za razmislek o tem, kakšna mora biti sprememba, da ima učinek? Kdaj do spremembe dejansko pride in kaj sploh je prava sprememba?
V Sloveniji bomo 23. aprila prvič zaznamovali dan v rabljenih oblačilih. Pobudniki projekta so različne nevladne organizacije, združene pod imenom Obleka naredi človeka. Oblačila kot odpadek so namreč vse večji problem, poudarja Katja Sreš (Ekologi brez meja), rešitev pa je podaljšanje življenjskega cikla oblačil.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Vsako leto okrog enakonočja zaznamujemo svetovni dan pripovedništva. Podatki iz raziskav Knjiga in bralci VI kažejo na upad pogostosti pripovedovanja v Sloveniji. Leta 2014 je svojim otrokom bralo le nekaj več kot 30 odstotkov slovenskih družin, leta 2019 pa je to število padlo že pod ta odstotek. Na drugi strani pa recimo na Norveškem že skoraj 80 odstotkov družin redno bere in pripoveduje.
UK 12, US 8, FR T 3, IT 44, EU 38. To so različne oznake za načeloma isto velikost določenega oblačila in pomenijo, da je proizvajalec uporabil kroj s prsnim obsegom 88 cm, pove asist. dr. Tanja Podbevšek iz Katedre za tekstilno in oblačilno inženirstvo na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Za vpis na oblikovne šole in umetniške gimnazije je potreben (tudi) uspešno opravljen preizkus likovne nadarjenosti. V teh dneh na različnih platformah in ustanovah potekajo različni tečaji oziroma priprave na takšne preizkuse. Tudi v Narodni galeriji v Ljubljani, kjer je kustosinja pedagoginja Nataša Braunsberger povedala, da je likovna nadarjenost po definiciji naravna sposobnost posameznika, ki omogoča visoke dosežke na likovnem področju. Zajema tako motivacijo oz. voljo do ustvarjanja, nenavadne, izjemne likovne rešitve in tako imenovane vizualno-spacialne sposobnosti.
Tole je zgodba, ki dokazuje, da za ljubezen ni nikoli prepozno.
Mobilni telefon je v lanskem letu v Sloveniji uporabljalo 97 % ljudi starih od 16 do 74 let. Pametni telefon je imelo 81 % uporabnikov prenosnih telefonov. Ob Svetovnih dnevih brez pametnih telefonov, ki jih obeležujemo od 6. do 8. februarja, strokovnjaki opozarjajo na problem, ko nova tehnologija začne nezavedno ovirati naše družabno življenje in recimo produktivnost v službi. Po izkušnjah Zinke Kosec, spec. org. manag., ki izvaja kadrovska izobraževanja po podjetjih in se med drugim loteva tudi teme digitalnega razstrupljanja, v povprečju v službi porabimo 2 uri za brskanje po telefonu.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Napačne predstave o organizaciji časa nas ovirajo, da bi sprostili svoje potenciale, pove dr. ekonomije Klemen Podjed, svetovalec za področje obvladovanja stresa in osebne produktivnosti iz Inštita za produktivnost. Če bomo delali hitreje ali več stvari hkrati, še ne pomeni, da bomo uspešnejši.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
V Petku brez pravila komentiramo finalistke izbora Besede leta 2020 in ugotavljamo, katera se bo v ponedeljek okitila s tem naslovom.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Posebni pancerji za OI Sarajevo 1984, loki, ki v lokostrelstvu prinašajo evropske rekorde in čevlji, v katerih skačejo z roba vesolja, so le nekatere uspešne zgodbe slovenskih inovatorjev športnih pripomočkov in opreme. Nekaj jih bo, ko bodo odpravljeni ukrepi, na voljo za ogled tudi v Tehniškem muzeju Slovenije, kjer je na novi razstavi "Tehnika za šport" zbranih več kot 35 slovenskih proizvajalcev športne opreme.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Kako nastanejo eksperimenti v Hiši eksperimentov? Luka Vidic pravi, da morajo biti dovolj robustni, da jih obiskovalci ne uničijo in zagotovo ne drži, da izhajajo le iz fizike in kemije. Poleg vseh novih spletnih e-ksperimentov, ki jih obljubljajo za letošnjo Noč raziskovalcev, smo naredili tudi kratek radijski eksperiment.
Na Dan slovenskih splošnih knjižnic spoznavamo e-knjižnico Biblos. Med epidemijo se je število izposoj e-knjig znatno povečalo. Trenutno je na Biblosu na voljo nekaj več kot 4400 e-knjig v slovenščini.
Na, za mnoge vraževerne nesrečni, petek trinajsti o stari vedi števil - numerologiji. Ljudje danes ob že poznani spremembi osebnega imena večkrat sprašujejo tudi za prave kombinacije imena hišnih ljubljenčkov, bodočih otrok, celo za PIN številko bančnega računa.
Neveljaven email naslov