Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gregor Vertačnik je klimatolog, ki se na ARSO ukvarja z ekstremnimi vremenskimi dogodki, veliko pa ve povedati tudi o sončnem obsevanju, ki sodi med osnovne meteorološke dejavnike. Do površja Zemlje tudi ob jasnem dnevu pride le del sončnega sevanja, v Sloveniji smo ga v povprečju deležni 2000 ur na leto.
Letošnji maj je nenavaden, marsikje opažajo tudi rekordno količino padavin
"Na Voglu so izmerili skoraj 900 mm padavin, kar je po trenutnih podatkih tudi največja izmerjena majska količina na kateri koli postaji v Sloveniji."
Gregor Vertačnik je klimatolog, ki se na ARSO ukvarja z ekstremnimi vremenskimi dogodki, veliko pa ve povedati tudi o sončnem obsevanju, ki sodi med osnovne meteorološke dejavnike. Do površja Zemlje tudi ob jasnem dnevu pride le del sončnega sevanja, v Sloveniji smo ga v povprečju deležni 2000 ur na leto.
"Najbolj sončni deli v Sloveniji so na Primorskem, zlasti koprsko primorje, Kras in Goriška brda. Tam je sonca v povrpečju 2300–2400 ur na leto. Poleti so blizu tem številkam še nižine vzhodne Slovenije. Podobno veliko sonca pa imajo pozimi visokogorski kraji."
212 epizod
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Gregor Vertačnik je klimatolog, ki se na ARSO ukvarja z ekstremnimi vremenskimi dogodki, veliko pa ve povedati tudi o sončnem obsevanju, ki sodi med osnovne meteorološke dejavnike. Do površja Zemlje tudi ob jasnem dnevu pride le del sončnega sevanja, v Sloveniji smo ga v povprečju deležni 2000 ur na leto.
Letošnji maj je nenavaden, marsikje opažajo tudi rekordno količino padavin
"Na Voglu so izmerili skoraj 900 mm padavin, kar je po trenutnih podatkih tudi največja izmerjena majska količina na kateri koli postaji v Sloveniji."
Gregor Vertačnik je klimatolog, ki se na ARSO ukvarja z ekstremnimi vremenskimi dogodki, veliko pa ve povedati tudi o sončnem obsevanju, ki sodi med osnovne meteorološke dejavnike. Do površja Zemlje tudi ob jasnem dnevu pride le del sončnega sevanja, v Sloveniji smo ga v povprečju deležni 2000 ur na leto.
"Najbolj sončni deli v Sloveniji so na Primorskem, zlasti koprsko primorje, Kras in Goriška brda. Tam je sonca v povrpečju 2300–2400 ur na leto. Poleti so blizu tem številkam še nižine vzhodne Slovenije. Podobno veliko sonca pa imajo pozimi visokogorski kraji."
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
3D tiskanje hrane je zaenkrat prisotno v pop-up restavracijah in bolj eksperimentalnih kuhinjah visoke kulinarike, smo imeli pa tudi Slovenci svoje poskuse.
Prvi Teden restavracij so organizirali v New Yorku leta 1992, od takrat pa se je akcija razširila po vsem svetu. Bistvo je ponudba posebnih menijev v priznanih in dobro ocenjenih restavracijah po nižji ceni od običajne z obvezno vnaprejšnjo rezervacijo. Tokrat v "šoli okusov," kot to imenuje kulinarični kritik in selektor Tedna restavracij Uroš Mencinger, sodeluje 106 restavracij. Gostinci morajo biti vrhunsko pripravljeni, gosti pa predvsem radovedni, raziskovalni in svobodomiselni, kar, resnici na ljubo, večina največkrat ni.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Kaj ima čajna klobasa opraviti s čajem, polenta s pepelom ter zakaj muska pomeni namočena jed? Razlaga dr. Simona Klemenčič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Idrijski žlikrofi so vpisani v register nesnovne dediščine, od leta 2002 so na ravni Evropske unije zaščiteni kot 'Zajamčena tradicionalna posebnost' ter od leta 2010 kot zaščiten proizvod vpisani tudi v register pri Evropski komisiji. Najprej smo preverili, ali obiskovalci ljubljanske tržnice poznajo glavne sestavine te kulinarične posebnosti, potem pa smo se izdelave učili z 91-letno Marto Mikuž iz Črnega Vrha nad Idrijo.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Erik Toth in Mirna Buić sta si prvo edicijo Slovarja izolskega slenga zamislila še kot študenta antropologije in kulturologije. Letos, po desetih letih, je na vrsti že tretja izdaja, med najnovejšimi zbranimi besedami je interkuler.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
"Slovenci več ali manj poznamo majolike," pove Mateja Kos, soavtorica razstave Slovenska majolika, kustosinja v Narodnem muzeju Slovenije. V Petku brez pravila pove še, od kod je tehnika izdelave teh posod pripotovala do nas in kako to, da smo Slovenci majoliko posvojili do te mere, da je postala mitološki predmet - v ljudskih pesmih recimo predstavlja veselo družbo.
Umetnik v naravi Miha Brinovec se ukvarja tudi z balansiranjem kamnov, včasih eno skulpturo balansira tri ure.
Edina jutranja rubrika, v kateri se lahko znajde vse. In v kateri povemo (skoraj) vse.
Neveljaven email naslov