Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dan reformacije, dan varčevanja, dan spomina na mrtve, dnevi grozljivih dogodkov po vsem svetu in dnevi, ki nam prinašajo ogromno visokoletečih besed.
Po svežih podatkih EUROSTATA je stopnja bruto varčevanja v Sloveniji zelo visoka, višja od povprečja v evrskem območju. Ampak glede na slišano v zadnjem tednu, dveh, bi nam vsem, sploh pa politikom vseh vrst, predlagal, da smo še bolj ali pa povsem varčni predvsem pri žaljivih zapisih in izrečenih besedah. Sploh če nismo čisto prepričani ali gre za govor, ki meji na nespodobnega. In še bolj, če smo prepričani, da bomo šli prek omenjene meje. In potem tudi gremo. Zavestno. Kot v času reformacije tudi danes potrebujemo premišljeno vizijo, ki bo pokazala skupno pot in izhod iz delitev, ki močno zaznamujejo naš vsakdan in jim kar ni videti konca.
902 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Dan reformacije, dan varčevanja, dan spomina na mrtve, dnevi grozljivih dogodkov po vsem svetu in dnevi, ki nam prinašajo ogromno visokoletečih besed.
Po svežih podatkih EUROSTATA je stopnja bruto varčevanja v Sloveniji zelo visoka, višja od povprečja v evrskem območju. Ampak glede na slišano v zadnjem tednu, dveh, bi nam vsem, sploh pa politikom vseh vrst, predlagal, da smo še bolj ali pa povsem varčni predvsem pri žaljivih zapisih in izrečenih besedah. Sploh če nismo čisto prepričani ali gre za govor, ki meji na nespodobnega. In še bolj, če smo prepričani, da bomo šli prek omenjene meje. In potem tudi gremo. Zavestno. Kot v času reformacije tudi danes potrebujemo premišljeno vizijo, ki bo pokazala skupno pot in izhod iz delitev, ki močno zaznamujejo naš vsakdan in jim kar ni videti konca.
Če je imel morda do zdaj še kje kdo na našem planetu občutek, da živimo v svetu, kjer ZDA niso vedno in povsod na prvem mestu, so se te utvare po inauguracijskem govoru in prvih potezah novega predsednika ZDA končale. Da je tudi Slovenija podlegla globalni histeriji ravnanja z migranti, priča pravkar sprejeti zakon o tujcih, pri katerem sta skupaj stopili koalicija in opozicija. V vojni za teran pa se sprašujemo predvsem, kdo je v tej zgodbi lažnivi kljukec?
Človek vsako zgodbo osmisli tako, da je v svojem ogledalu videti boljši. Prvotni namen ženevske konvencije o statusu beguncev iz leta 1951 je bila zaščita evropskih beguncev, ki so iskali varno zatočišče po koncu druge svetovne vojne. Slovenija je dolgo živela v svoji enokulturnosti, komaj pogoltnila svoje čefurje, bila v preteklosti nestrpna že do tistih nekaj temnopoltih pri nas – ampak da ne zaidem v posploševanje … priseljenci so in bodo realnost tudi naše države. Zgodbe od blizu niso enostavne – sobivanje nikoli ni enostavno. Namesto, da po nujnem postopku sprejemamo zakone, kako zakleniti naša vrata in vreči ključ v koruzo, bi bilo bolje vložiti vsak možen napor v integracijo in skupno sobivanje.
Tako kot topljeni sir v lističih v resnici vsebuje le približno polovico sira, tako tudi naši politiki brez dodatkov ojačevalcev okusa ne morejo delovati. Borut, Miro in Karl so se razveselili obiska brexit Borisa, mlada opozicijska poslanca izbirata gvante za inavguracijsko večerjo pri Melaniji, doma nas boli glava zaradi terana. Kljub opozorilom Sveta Evropa se sprejema nov zakon o tujcih, nestrpnost do beguncev, ki zmrzujejo v balkanski zimi, ne pojenja. Žal bo prosto po v tem tednu umrlemu sociologu Zygmuntu Baumanu že držalo, da moralnost res ni nujno recept za srečno življenje … A vseeno, bodimo moralni in srečni!
Želimo vam prijetno silvestrovanje brez petard, namesto teh naj vam svetijo zvezdi …, ups, oprostite! Lučke, da ne bo kakšne zamere.
Kot bedaki smo izpadli tisti, ki smo pričakovali tih in umirjen predbožični teden, ugotavlja Damjan Zorc.
6 krat 15 ni 90. Koliko je 1 in 1? O tem se v koaliciji še usklajujejo. Teden hostarskih šal, sponzorske in politične matematike, domovinskih in domotožnih zgodb.
Zasmrdelo je v Postojni. Žal pa ne smrdi le v okolici kraške lepotice, ampak tudi drugje. Petkovo centrifugo vrti Andrej Šavko.
Vladna koalicija se krepko maje. Ministri iz vrst SD in Desusa niso sprejeli sporazuma, ki ga je z zdravniškim sindikatom FIDES parafirala ministrica za zdravje. Premier Cerar vztraja in grozi mu celo razpad vlade. Kaj več bo jasno v prihodnjih dneh. Žal iz tujine spet prihajajo v glavnem slabe vesti. Boji v vzhodnem Alepu so v beg spet pognali množico beguncev, v Kolumbiji je prišlo do tragične letalske nesreče. Vsaj dogradili so novi sarkofag nad černobilskim uničenim četrtim reaktorjem. V Italiji pa je ta teden praznovala svoj 117. rojstni dan najstarejša oseba na tej Zemlji.
Če bi bilo vse res tako čisto, ali, če hočete, kristalno čisto, kot to zatrjuje ministrica Milojka, predsednik vlade ratifikacije sporazuma ne bi prestavil na, kot je dejal, poznejši čas, pri tem pa je še dodal, naj se sindikati uskladijo kar sami med seboj. Kot pribito pa drži, da je ministrici s trdim pogajanjem in popuščanjem uspelo le – skregati sindikate. Petkovo centrifugo vrti Marjan Jerman!
Večvrednostni kompleks je precej pogosta invazivna družbena vrsta. Prenose tovrstnih dejavnosti zadnji teden spremljamo praktično vsak dan tudi doma.
Žižkova želja se je uresničila – zmagal je Trump. Verjetno ne bo preteklo prav veliko časa, ko bo v Sevnici stal Melanijih spomenik, in kjer je žena, mora biti tudi mož – lahko stavimo, da se bo prav kmalu kak kipar lotil tudi njegove frizure. Podobnim evforijam smo se do zdaj lahko čudili le na Kosovu, a zgodovina je že večkrat pokazala, da domino efekt deluje.
Nešteto razlogov je, zakaj človek teče, pa le en razlog za tek v množici po ulicah prestolnice: 21. Ljubljanski maraton, letos ne le z rekordno udeležbo pač pa tudi z rekordno dolžino. Vsi tekači, tudi tisti, ki so zavedeno “zašli s trase”, so prejeli denarno nagrado. Odgovorna rešitev in rešitev v prid ugledu dogodka. Podobnih primerov pri nas, da bi na tak način reševali zaplete v politični ali gospodarski družbi, ni lahko najti.
Praznik suverenosti gor ali dol, zaman so visokoleteče besede – težko je biti ponosen na državo, kjer po mnenju vodilnih nizamo uspeh za uspehom, a so šoloobvezni otroci lačni. A ker se je parlamentarna koalicija iz danes na jutri premislila, ostaja nekaj upanja, da se krog upravičencev do šolskih kosil poveča. Prav tako pa si je vlada premislila in iz procedure umaknila sporni zakon o tujcih, ki spodkopava pravico do azila in vrsto drugih človekovih pravic.
Najti pozitivno temo iztekajočega se tedna je skorajda težje, kot Bobu Dylanu izročiti Nobelovo nagrado. Vendar smo jo, a nanjo boste morali počakati do konca. Najprej pa nekaj usajanja, in poudarkov na napakah in bizarnostih, ki so polnili slovenske in svetovne medije. Saj veste: svet se ne bo spremenil na bolje kar sam od sebe, temveč z majhnimi koraki vztrajnih.
Groteske naše države se pišejo kar same. Spet sta na tapeti zdravstvo in policija, dve verjetno najbolj ranljivi javni službi, na katerih delo in integriteto smo občutljivi prav vsi. Najprej na steni cerkvene fasade, zdaj pa že v javnem diskurzu, je tudi ustavna pravica do splava, očitno ni daleč dan, ko bodo v studie povabljeni tudi zagovorniki štirioglatosti zemlje. Ampak odgovor, prijatelj moj, le veter pozna, odgovor sam veter pozna ...
V prvem televizijskem dvoboju je zmagala izkušena Clintonova proti politiku novega kova Trumpu. Ta je za slabši nastop takoj našel priročnega krivca – pristranske medije. Mikrofon ni bil na pravem mestu in voditelj soočenja ga je prevečkrat prekinil. Zveni znano?
“Če zmanjka municije, bo mir. Skrbi smo dali na drugi tir. Radostna so srca tisočera, zavladala je zdrava atmosfera. Ko posije sonce, ne potrebuješ dežnika. Življenje je lepo. Pa pika!” Teden je obrnila Tatjana Pirc!
Neveljaven email naslov