Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dan reformacije, dan varčevanja, dan spomina na mrtve, dnevi grozljivih dogodkov po vsem svetu in dnevi, ki nam prinašajo ogromno visokoletečih besed.
Po svežih podatkih EUROSTATA je stopnja bruto varčevanja v Sloveniji zelo visoka, višja od povprečja v evrskem območju. Ampak glede na slišano v zadnjem tednu, dveh, bi nam vsem, sploh pa politikom vseh vrst, predlagal, da smo še bolj ali pa povsem varčni predvsem pri žaljivih zapisih in izrečenih besedah. Sploh če nismo čisto prepričani ali gre za govor, ki meji na nespodobnega. In še bolj, če smo prepričani, da bomo šli prek omenjene meje. In potem tudi gremo. Zavestno. Kot v času reformacije tudi danes potrebujemo premišljeno vizijo, ki bo pokazala skupno pot in izhod iz delitev, ki močno zaznamujejo naš vsakdan in jim kar ni videti konca.
900 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Dan reformacije, dan varčevanja, dan spomina na mrtve, dnevi grozljivih dogodkov po vsem svetu in dnevi, ki nam prinašajo ogromno visokoletečih besed.
Po svežih podatkih EUROSTATA je stopnja bruto varčevanja v Sloveniji zelo visoka, višja od povprečja v evrskem območju. Ampak glede na slišano v zadnjem tednu, dveh, bi nam vsem, sploh pa politikom vseh vrst, predlagal, da smo še bolj ali pa povsem varčni predvsem pri žaljivih zapisih in izrečenih besedah. Sploh če nismo čisto prepričani ali gre za govor, ki meji na nespodobnega. In še bolj, če smo prepričani, da bomo šli prek omenjene meje. In potem tudi gremo. Zavestno. Kot v času reformacije tudi danes potrebujemo premišljeno vizijo, ki bo pokazala skupno pot in izhod iz delitev, ki močno zaznamujejo naš vsakdan in jim kar ni videti konca.
Zdi se, da se vsi pomembni evropski dogodki na vseh frontah zgodijo v Parizu ali njeni okolici
Mislili smo, da bo splet ob nastanku najprej preplavila pamet, a smo podcenili, koliko je na svetu bedakov.
Gustav je kultna madžarska risanka. O liku sivega državljana s polnim klobukom problemov. Brez dialoga, brez besed. Samo na koncu piše … Vége*. Očitno je konec tudi z železniško romanco med Slovenijo in Madžarsko, na drugem tiru se je Viktor spotaknil ob Janeza in se navdušil nad Marjanom. Ki doma šola Alenko in išče skupne konce s sindikati. Šola ni šala, čeprav ima ob dobrem razmerju s knjigami človek občutek, da živi 200 let. Včasih Mercatorjev gazda Ivica Todorić je na Hrvaškem komaj zbral milijon v gotovini, makedonski begunec v Budimpešti Nikola Gruevski pa v praksi nadgrajuje marakeško deklaracijo. Žalostni ali srečni konci: če jih znamo sprejeti vsaj s kančkom zdravega humorja, potem nam bo zagotovo lažje. V Sarajevu tako obratuje mesnica Dayton, ki je ime dobila po mirovnem sporazumu, ki je novembra 1995 končal balkansko klavnico. *Konec Teden je do konca opral Luka Hvalc.
Čeprav smo v zadnjem tednu pred volitvami, zaprti v mehurček razkazovanja preteklih dosežkov trenutnih županov na eni strani in novih obljub s figami v žepu ostalih tekmecev na drugi, je Gašper Andrinek v Petkovi centrifugi ta mehurček poskušal razpočiti in pogledati izven asfaltiranih in tlakovanih občinskih meja.
Sovražnike nekateri vidijo tako rekoč v vseh živih bitjih. Motijo jih celo psi v parkih, ki jih skušajo pokončati s klobaso, v kateri je britvica.
Potem ko smo še zadnjič, pa verjetno ne še čisto zares zadnjič, premikali urne kazalce, je bil za marsikoga najpomembnejši dogodek tedna noč čarovnic. Čarovnic imamo v Sloveniji kar nekaj, še več pa očitno coprnikov, vsaj če sklepamo po prijavljenih za kampanjo za lokalne volitve. Kandidatk je šestkrat manj od kandidatov. Kljub vsem trikom, ki pospešujejo prodajo ali pričarajo glasove na volitvah, pa vsi čarovniki skupaj ne znajo spacati uroka, ki bi preprečil divjanje narave.
Evropski parlament je sprejel zakone proti odvrženi plastiki, pri nas pa ne znamo zbrati člana ustavnega sodišča.
Gledam umetnico Marino Abramović, ki na plakatu za 50. Barcolano vihti zastavo, in se sprašujem, ali smo res vsi v istem čolnu? - Tatjana Pirc
Za nami je teden, ko v Evropi iz ustave spet mečemo pravico do splava, kršitelji ustave pa na Madžarskem v ponedeljek postajajo brezdomci. Preprosto zato, ker nimajo doma.
Teden otroka se je začel z mednarodnim dnevom starejših, priložnostjo, da po predvolilni kampanji, v kateri so bila usta nekaterih predstavnikov koalicijskih strank, še posebej ene predstavnice, polna obljub o izboljšanju življenjskih razmer te ranljive družbene skupine, ki jo pesti več perečih problemov sistemske narave, osvetlimo omenjeno problematiko. V tednu otroka je papež Frančišek v Vatikanu odprl škofovsko sinodo. Visoki predstavniki Rimskokatoliške cerkve bodo do konca meseca razpravljali o tem, kako mladim približati institucijo, ki jo zaznamuje dolgoletna sistemska ter sistematično zanikana in prikrivana pedofilija. V tednu otroka so državo pretresli videoposnetki vzgojiteljice, ki je kljub ustrahovanju lastnice zasebnega zavoda za varstvo otrok Kengurujčki, povzdignila glas in s pomočjo novinarke Televizije Slovenija Katarine Golob javnosti razgalila srhljive prakse Branimire Vrečar. Gospa je (domnevno) na črno služila s sadističnim izživljanjem nad otroki in vsemi, ki so ji stopili na pot.
Precej živahen zaporniško-pravosodni teden je za nami, v sodnih dvoranah in v zaporih se izmenjujejo znani obrazi. Dodatki k plačam voljenim in nevoljenim doma in v Evropi razburjajo javnost. Domače gospodarstvo po malem ohlajajo tudi globalne trgovinske vojne, slovenske gospodarstvenike pa Levica, ki si je ta teden prislužila naziv nadparlamentarna stranka. Trumpov stand-up pred generalno skupščino ZN je zabaval delegate, naš predsednik pa prvo damo ZDA.
Ta teden dvomimo v zbranost zdravniških rekorderjev in iskrenost Evropske komisije, nove vlade ter županov.
Doma novo vlado čaka veliko dela. Zdi se, da je norma njene produktivnosti v skladu z zahtevami in pričakovanji že postavljena v razmerju 100:1
Ker je bilo med minulimi počitnicami toliko nenehne histerije, med katero so mediji ves čas sestavljali koalicije in jih razstavljali, pa v času debelih krav panično iskali morebitno pot do nove hude krize in podobno, smo tudi mi takoj prvi dan šole začeli s spraševanjem. Prvošolčke namreč najdemo tudi na najbolj neverjetnih mestih, recimo med nekdanjimi kandidati za najpomembnejše politične funkcije.
Po dolgem času smo videli nasmejanega Šarca. Vlado je primerjal s hlevom z živino. Mesarji že brusijo nože.
Muke predsednika vlade, ki je (še) brez vlade, Marjana Šarca, se šele začenjajo. Pa tudi o tem zakaj Donald Trump ni kralj in kaj nam pripoveduje zgodba o kubanskih plesalcih.
Slovenska politika je ena takšna žlahtna veseloigra, ki se brez prave vsebine kar vleče in vleče. Vštric. Ženjenje nove vlade zdaj traja že skoraj tri mesece, mandatarska svatba pa naplavlja predvsem veliko prepotentnih snubcev željnih bogate dote. Ta je glavni motiv tudi v športu. Naš košarkarski velezvezdnik Luka Dončić se je še pred začetkom kariere v NBA znašel v skoraj hollywoodski zagonetki. Na politične limanice pa sta v Banja Luki stopila tudi naša zlata brata Dragić. Dame Olga, Nežka, Vida, Biba in Lizika se družijo že desetletja. Čile devetdesetletnice vsako sredo kofetkajo na Ptuju. In modro razmišljajo. Zato namreč gre. Da med vsemi tragedijami in slabimi trenutki nekako zvozimo in hodimo z življenjem vštric. Tedenski komentar Luke Hvalca.
Vročina ne popušča, ne v Evropi, ne v številnih drugih delih sveta. Na Portugalskem, v Kaliforniji divjajo gozdni požari. Vse skupaj stopnjujejo podnebne spremembe, ki smo jih zakrivili sami. Vroče je tudi pri nas; že nekaj časa je tako na političnem prizorišču. Ta teden smo korak bližje sestavi nove vlade, oziroma Marjan Šarec mandatarstvu. Lahko pa pričakujemo morebitne nove zaplete.
Zamislite si, da na sredino vašega najljubšega trga nekdo nariše in označi kvadrat, znotraj katerega vladajo določena pravila, ki se jih kot družba dogovorimo. Zamislite si, da se dogovorimo, da znotraj tega kvadrata vlada odgovornost. Odgovornost drug do drugega na javnem mestu. Zamislite si, da se dogovorimo, da znotraj kvadrata vlada skrb za okolje. Pa netekmovalnost, zdrava konkurenca. Znotraj kvadrata ni prostoraza orožje, nasilje in radikalizacijo, saj smo znotraj kvadrata vsi varni. Zamislite si, da se dogovorimo, da znotraj kvadrata vlada mir. Ko bomo sposobni dojeti in si predstavljati, kako bi tak simboličen kvadrat deloval, bomo spoznali, da so ideje iz kvadrata v bistvu že zdavnaj sprejete, a jih hočejo nekateri vztrajno in na vsak način pozabiti ali celo prepovedati.
Neveljaven email naslov