Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dan reformacije, dan varčevanja, dan spomina na mrtve, dnevi grozljivih dogodkov po vsem svetu in dnevi, ki nam prinašajo ogromno visokoletečih besed.
Po svežih podatkih EUROSTATA je stopnja bruto varčevanja v Sloveniji zelo visoka, višja od povprečja v evrskem območju. Ampak glede na slišano v zadnjem tednu, dveh, bi nam vsem, sploh pa politikom vseh vrst, predlagal, da smo še bolj ali pa povsem varčni predvsem pri žaljivih zapisih in izrečenih besedah. Sploh če nismo čisto prepričani ali gre za govor, ki meji na nespodobnega. In še bolj, če smo prepričani, da bomo šli prek omenjene meje. In potem tudi gremo. Zavestno. Kot v času reformacije tudi danes potrebujemo premišljeno vizijo, ki bo pokazala skupno pot in izhod iz delitev, ki močno zaznamujejo naš vsakdan in jim kar ni videti konca.
902 epizod
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Dan reformacije, dan varčevanja, dan spomina na mrtve, dnevi grozljivih dogodkov po vsem svetu in dnevi, ki nam prinašajo ogromno visokoletečih besed.
Po svežih podatkih EUROSTATA je stopnja bruto varčevanja v Sloveniji zelo visoka, višja od povprečja v evrskem območju. Ampak glede na slišano v zadnjem tednu, dveh, bi nam vsem, sploh pa politikom vseh vrst, predlagal, da smo še bolj ali pa povsem varčni predvsem pri žaljivih zapisih in izrečenih besedah. Sploh če nismo čisto prepričani ali gre za govor, ki meji na nespodobnega. In še bolj, če smo prepričani, da bomo šli prek omenjene meje. In potem tudi gremo. Zavestno. Kot v času reformacije tudi danes potrebujemo premišljeno vizijo, ki bo pokazala skupno pot in izhod iz delitev, ki močno zaznamujejo naš vsakdan in jim kar ni videti konca.
Novo šolsko leto so poleg navdušenih prvošolčkov zaznamovale tudi želje po peticiji za podaljšanje počitnic. Dogajanje na političnem, zdravstvenem in gospodarskem področju kaže, da bi bila dobrodošla tudi kakšna peticija v podporo zahtevi po normalnem sporazumevanju in dialogu. Da je dialog zadnja priložnost za človeštvo in svet pa nas opozarja Boris Pahor, torej nekdo, ki je doživel in videl veliko več od večine
Potem ko so maratonci odtekli zadnji krog, se bo v pralnem bobnu tega tedna znašlo nezakonito orožje, s katerim se je na tragičen pohod podal morilec v Izoli, slovenska strpnost do korupcije, svetovna vojna v Siriji, interesne skupine, pa še kakšna nesnaga se bo našla. Žal se bo ob centrifugiranju tudi treslo. Na Olimpu očitno niso bili zadovoljni z olimpijsko daritvijo, na delu je krvoločni Ares, le kje je Atena? Že predolgo čakamo na malo modrosti . . .
Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.
Drugi teden v avgustu, teden športnih presežkov političnega dolgočasja.
Trump je poslal mamo z dojenčkom, ki je motil njegov nastop z jokom, iz dvorane, nekdo pa je celo v Putinovih očeh videl solze … Teden komentira in opazuje Tatjana Pirc.
Trump je poslal mamo z dojenčkom, ki je motil njegov nastop z jokom, iz dvorane, nekdo pa je celo v Putinovih očeh videl solze … Teden komentira in opazuje Tatjana Pirc.
Kaj je skupnega vsem napadalcem, ki so v zadnjih tednih sejali smrt in strah po stari celini? Vemo, zakaj so se radikalizirali? Vsi po vrsti so mladi ljudje z roba družbe, socialno in ekonomsko izključeni. So mladi brez perspektive, že vnaprej obsojeni na neuspeh. Bo sedanja mlada generacija namesto družbenih in ekonomskih sprememb zahtevala zgolj poceni zabavo, in tehnologijo? Bomo res le še nemo zrli v ekrane svojih pametnih telefonov, na tviterjih tekmovali v cinizmu, lovili Pokemone, na spletnih forumih pa bojevali male vojne ničevosti? Bomo še opazili zgodbe ljudi, usode narodov in, nenazadnje, se bomo zavedali posledic svojih dejanj in znali na svet pogledati širše, kot pa to omogočajo kamere samsungov in iphonov?
Med tem, ko se je življenje v Sloveniji zaradi počitnic skoraj ustavilo, ko so gneče le v prometnih zastojih na cestah proti morju in pred prodajalnami sladoleda so oči svetovne javnosti umerjene predvsem v Turčijo in ZDA. V prvo zaradi grotesknega vojaškega prevrata in v drugo zaradi še bolj grotesknega predsedniškega kandidata in njegove žene, naše Melanije iz Sevnice.
Poletje se lahko zares začne, konec je nogometnih evforij in večerov z razpravami v stilu “žoga je okrogla”. Pa nismo ostali brez žoganja. Nekoč neopazni in premišljeni branilec Miro Cerar postaja izpostavljeni in učinkoviti napadalec. Na oblast je prišel z iskreno vsebino, zdaj počasi vse bolj postaja prisiljena forma. Še malo, pa bo začel loviti pokemone … Če bo moral biti novi finančni minister skorajda hudičev vajenec, pa ima čarovnikov vajenec Evald Flisar problem s čarobnim dviganjem tistega nečesa, ki naj v profesionalnih debatah ne bi smelo igrati ključne vloge. A naši domači problemi so zares majhni, ko se ozremo v svet. Francija se je obvarovala napadov med evropskim nogometnim prvenstvom, na praznični dan padca Bastilje pa se je v četrtek zvečer v Nici zgodil teroristični masaker.
Medtem ko se ta teden končujejo nogometne igre, sta tudi politika in širše upravljanje države že nekaj časa vse bolj le igra in predstava za javnost. In dlake z jezikov vse prevečkrat odpadejo šele takrat, ko ni več odgovornosti položajev. V Luki Koper ostaja več vprašanj kot odgovorov. Pa priokus zgrešenih komunikacij in nejasnih strategij. In čeprav so politiki že nekaj časa veliko bolj menedžerji kot državniki, je razkorak med tema vlogama ta teden doživel novo dno. Izjava Ne jamram, iščem rešitve pa je, kot kaže, dobila dodatek: vlada dela naprej, čvrsto in normalno. Kar koli že to pomeni.
S celine gledamo na otok. Nikamor drugam kot na britansko otočje, kjer se že ubadajo s prvimi posledicami referendumske odločitve o izstopu iz Evropske unije. Kako bo ta potekal, pa ni povsem jasno nikomur. Pogajanja naj bi trajala leta. V Sloveniji pa je glavni dogodek zaplet glede imenovanja novih nadzornikov Luke Koper. Spor se je z demonstracijami že prenesel na ulico.
V pričakovanju izzidov britanskega referenduma za ostanek ali izstop iz EU se je ves teden ovijal v negotovosti. Raziskave so nakazovale na tesen izid, ki si ga z gotovostjo ni upal napovedati nihče. In odločili so se v prid Brexita. Vnovič je zmagal populizem. Prihodnost je negotova, tako za Veliko Britanijo kot tudi za EU, ki je s tem dobila jasno sporočilo … in jasno sporočilo je dobila tudi demokracija. Gotovo je le eno – lažje se je EU priključiti kot iz nje izstopiti. Vsaka podobnost med dvema zakoncema je zgolj naključna.
Tudi tokrat seveda ne moremo mimo najpomembnejše postranske stvari na svetu, ki je v minulih dneh prikovala pred zaslone milijone nogometnih navijačev. Začelo se je obetavno in spektakularno sredi Pariza. A že prvi večer je sledila streznitev, soočenje z realnostjo. Šport je tudi posel in kjer je denar, je tudi politika.
Pred skorajšnjim 25-tim rojstnim dnevom države lahko ugotavljamo, da je psihično in fizično zdravje kar precej načeto, kar se kaže tudi v srhljivih zdravstvenih epizodah. In medtem, ko se politiki igrajo v svojih peskovnikih, varuh človekovih pravic opozarja, da na pragu revščine živi vsaki sedmi Slovenec. Kljub vsemu pa je med državljani še vedno slišati, da dobro na dovolj dolgi časovni premici vedno zmaga.
Delitev na leve in desne je v Sloveniji že taka folklora, da bi si zaslužila posebno zaščito. Tako kot piranska sol, nanoški sir, šebrejski želodec ali prekmurska šunka. Če je taka delitev v političnem prostoru prisotna skoraj povsod po svetu, smo jo pri nas raztegnili še na mnoga druga področja. In tako imamo leve in desne medije, leve in desne tajkune, leva in desna društva, celo leve in desne umetnike. In seveda levo in desno interpretacijo zgodovine.
V Petkovi centrifugi bomo teden zavrteli nazaj – vse od petka 13. do zmage nad fašizmom in nacizmom. Evrovizija, aretacija prodajalca mesa, ki je novačil ljudi za klanje v Siriji, zastrupljanje okolja po nareku kapitala in novinarska avtonomija – to bo nekaj poudarkov, ki se bodo znašli v bobnu našega velikega pralnega stroja. Denarja ne bomo prali, bomo pa preizkusili trpežnost rdečih jopičev, zaradi katerih je odstopila podpredsednica državnega zbora. Ne gre za prisilne jopiče, čeprav bi tudi ti občasno prišli prav nekaterim politikom.
Grenko sladki so bili prvomajski prazniki – kot tudi sam praznik dela: na eni strani grenka razmišljanja o položaju delavcev, na drugi praznovanja in veselje ob kresovih. Tako je bilo tudi vreme – izmenjaje dež, sneg in sonce. Predvsem sneg je v nasadih, na njivah in parkih povzročil pravo razdejanje, razpad varstva potrošnikov in okolja v Evropi pa po razkritju pogajalskih izhodišč sporazuma TTIP med EU in ZDA napovedujejo pri Greenpeacu. Slovenjo pa spet razdvajajo referendumi oz. zgolj obeti le teh.
Spektakularno se je poslovila ministrica za kulturo, tudi seja preiskovalne komisije za banke je bila pravi spektakel. Vznesene besede o uporu, pogumu, tovarištvu in solidarnosti bomo tehtali po praznikih. Pogosto se spektakli , ko vzide sonce delovnega dne, spremenijo v debakle …
Neveljaven email naslov