Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nikolaja Metnerja bi lahko označili za konservativnega skladatelja z obzirom na obdobje, v katerem je živel. Iz določene časovne distance sicer glasbene novosti nimajo več tistega učinka kot v svojem času, pa vendarle naj bi predstavljale izvirnost in ustvarjalno moč. Ta izvirnost in novo v glasbi sta znanilca napredka, vsaj, če napredek razumemo kot preseganje starega in postavljanje novega. Po drugi strani je razumljivo, da novo ne zagotavlja napredka v kvalitativnem smislu, vidiku glasbene umetnosti, ki je od vseh najpomembnejši; hkrati pa ostaja dejstvo, da je glasba živa stvar, ki nujno vključuje spremembe.
4 epizod
O največjih klavirskih virtuozih sedanjega in (pol)preteklega časa. Spoznavamo njihova življenja, glasbeno-estetske nazore in interpretacijske poglede na integralna dela pianistične literature.
Nikolaja Metnerja bi lahko označili za konservativnega skladatelja z obzirom na obdobje, v katerem je živel. Iz določene časovne distance sicer glasbene novosti nimajo več tistega učinka kot v svojem času, pa vendarle naj bi predstavljale izvirnost in ustvarjalno moč. Ta izvirnost in novo v glasbi sta znanilca napredka, vsaj, če napredek razumemo kot preseganje starega in postavljanje novega. Po drugi strani je razumljivo, da novo ne zagotavlja napredka v kvalitativnem smislu, vidiku glasbene umetnosti, ki je od vseh najpomembnejši; hkrati pa ostaja dejstvo, da je glasba živa stvar, ki nujno vključuje spremembe.
Predstavljamo skladatelja pianista Emila von Sauerja in Leopolda Godowskega. Na sporedu Courante in Trio ter Sonata za klavir št. 2 Emila von Sauerja, Ples čarovnic Edwarda MacDowlla, Junij iz niza Letni časi Petra Iljiča Čajkovskega, izbor treh Chopinovih klavirskih nokturnov in Passacaglia Leopolda Godowskega.
September je tukaj in začela sta se nova sezona in novo šolsko leto, od začetka, iz temeljev smo začeli tudi mi; iz tistih temeljev na katerih stoji naš okus in bistvena sestavina našega dojemanja klavirske glasbe. Tej sestavini se z besedami najbolj približamo, če ji rečemo izvirnost in hkrati tudi neposrednost. Odpraviti se moramo daleč nazaj; da jo začutimo, da se je znova zavemo in jo potem tudi prepoznamo v sedanjosti.
September je tukaj in začenja se nova sezona, novo šolsko leto in tudi mi začenjamo od začetka, iz temeljev; iz tistih temeljev na katerih stoji naš okus in bistvena sestavina našega dojemanja klavirske glasbe. Tej sestavini se z besedami najbolj približamo, če ji rečemo izvirnost in hkrati tudi neposrednost. Odpraviti se moramo daleč nazaj; da jo začutimo, da se je znova zavemo in jo potem tudi prepoznamo v sedanjosti.
Ob Isaacu Albenizu in Enriqueju Granadosu, ki sta v začetku 20. stoletja uvrstila špansko nacionalno klasično glasbo na svetovni zemljevid, ne moremo mimo Manuela de Falle, od njiju za dobro desetletje mlajšega skladatelja, čigar umetniška zapuščina je pomembno prispevala k bogastvu svetovne glasbene zakladnice. Kljub temu da je de Falla diplomiral iz klavirja in kompozicije na madridskem Kraljevem konservatoriju, se ni podal na pot koncertnega pianista, kot Albeniz in Granados, ali Portugalec Jose Vianna da Motta, saj mu takšen način glasbenega življenja ni bil blizu. Njegov skladateljski opus že na splošno ni obsežen. Tudi izvirnih del za klavir ni veliko, vendar so kljub relativni majhnosti redno prisotna na pianističnih odrih, kar že samo po sebi priča o umetniški vrednosti njegovih skladb.
Neveljaven email naslov