Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Čaj v kulinariki

30.04.2015

Čaj je druga najbolj priljubljena pijača na svetu, takoj za vodo. A danes vam na Prvem ne bomo ponudili skodelice čaja, raje vas bomo s poznavalcem kitajske čajne tradicije popeljali na eno izmed čajnih tržnic v provinci Yunnan in se podali v svet čajnih poparkov, ki jih lahko uporabimo pri pripravi vsakodnevnih jedi. Spoznali bomo zakonitosti uporabe čaja v kulinariki in pripravili svinjske tačke z mehko kuhano polento zakuhano v zeliščnem čaju, na četrtkovem meniju pa se bo znašel tudi jogurtov sladoled s čajem poprove mete. Pod pokrovko je tokrat pokukala Darja Pograjc.

Čaj je odkril cesar odprtih misli

Divji čajevec je v gozdovih na Kitajskem rasel že od nekdaj. “2 do 3 tisoč let nazaj je kitajski cesar Shennong potoval po svojem cesarstvu in so se ustavili zvečer, da bi postavili kamp. Pod nekim drevesom so mu zakurili ogenj, vodo in so listi z drevesa padli v to vročo vodo. Shennong je bil odprt za nove zadeve in je rekel: “Dajmo to poskusit!” In mu je bila tekočina zelo všeč pa še poživljajoča je bila,” pripoveduje podjetnik in poznavalec kitajske čajne tradicije Miha Jesenšek, ki je nekaj časa študiral na Kitajskem in se tam priučil kulture priprave in pitja čaja. Njegova povezava z azijsko deželo ostaja prijatelj in sodelavec Roman, ki je na Kitajskem našel svoj dom. Skupaj sta osnovala Daoli.

On skrbi za to, da čaj kupi pri majhnih pridelovalcih. On živi v Kunmingu, to je v pokrajini Junan na Kitajskem, ki je središče čajnih poti. Tam išče manjše pridelovalce, ki to še po tradicionalnih načinih pridelujejo in potem nekaj tega čaja uvoziva tudi v Slovenijo.

Čajnica v kitajski provinci Junan (Yunnan).

foto: rie.nakano

Druga najbolj priljubljena pijača na svetu

Najpreprostejša vstopnica v svet čajev so čaji v filter vrečkah. A čaji, ki jih lahko res poimenujemo “čaji”, prihajajo iz Kitajske, so višjega kakovostnega razreda, saj so zanje uporabljeni najboljši deli čajevca, predvsem pa so bolj sveži od prvih. “Tak čaj je v Sloveniji nišna pijača,” pravi Miha Jesenšek.

Pod “čaj” spadajo samo tiste tekočine, ki jih pripravimo iz rastline čajevca, medtem ko poparki so pa vse tiste pijače, ki se pripravijo iz drugih rastlin. Recimo iz žajblja, kamilic in tako, ki pa jih pri nas tudi imenujemo čaj.

Matcha v vsako (japonsko) kuhinjo!

Po slovensko bi rekel človek temu uprašen čaj, se pravi, da lističe, ko so pobrani in posušeni, jih uprašijo, tako da nastane prah in se uživa cel list. V primerjavi z zdajšnjo kitajsko tradicijo, kjer listi ostanejo celi in se prelivajo in se samo tekočina pije,” poimenovanje “matcha” razloži Miha.

Ker je ročno delo na japonskem drago, je cena matcha čaja temu primerno zasoljena. Zasoljenost pa je odvisna tudi od kakovosti pridelka.

Uprašeni čaj matcha.

foto: Brent

Pudrast zeleni čaj je lahko tudi sestavina pri peki. Torte, piškoti, sladoledi, celo kava – macha je na Japonskem izjemno priljubljena, predvsem zaradi svojih blagodejnih učinkov. Zaradi posebnega postopka pridelave namreč vsebuje večjo količino antioksidantov, mineralov in vitaminov kot ostali čaji.

Matcha latte in male tortice s kremo iz matche.

foto: Kirinohana

44 odtenkov čajev

Pred kratkim je 23-letni kuharski mojster Mojmir Šiftar izdal svojo prvo knjigo, v kateri je objavil 44 izvirnih receptov o uporabi čaja v kulinariki. Idejo je mladi kuhar dobil med svojim študijem na Višji šoli za gostinstvo in turizem in počasi vzgojil svojo ljubezen do čajev. Najprej je moral odkriti čajne zakonitosti, saj kot pravi: “Ni veliko knjig na sploh o vključevanju čajev v kulinariko”.

Čajne zakonitosti:

– zelene čaje kombinirajte z blagimi živili, da se okusi združijo in eden ne prevlada nad drugim

– sencha čaj ima pridih po morju, zaradi česar se sklada z morskimi jedmi

– čaj pu-erh (temen, močan indijski čaj) ima vonj po temni prsti, zato obogati “težko” meso

Kuharski mojster Mojmir Šiftar čaj vključuje v kulinariko.

foto: MMC

Svinjske tačke z mehko kuhano polento, zakuhano v zeliščnem čaju:

– svinjske tačke pripravimo, kot da bi jih kuhali za kislo juho (z zelenjavo),

– kuhamo jih 2 uri, nato jih razsekamo, iz njih odstranimo meso in tetiva ter jih mariniramo v bučnem olju,

– polento po navadi kuhamo v juhi in mleku, a tokrat namesto obeh uporabimo zeliščni čaj,

– čaj skuhamo, kakor bi ga kuhali za namene pitja in v njem zakuhamo polento,

– dodamo maslo in sol,

– mehko kuhano polento položimo pod tačke.

Jogurtov sladoled s čajem poprove mete:

– skuhamo čaj z okusom poprove mete,

– pripravimo navaden jogurt,

– čaj in jogurt zmešamo v razmerju 1 : 1,

– sladkamo po okusu,

– v strojčku za pripravo sladoleda zmrzujemo 1-2 uri.

Jogurtov sladoled s čajem poprove mete.

foto: MMC

Vsekakor okusi, ki niso za bojazljive.

Vedno več je t.i. foodijev, blogerjev ipd. Vedno več ljudi rado preizkuša (tudi doma) nove kombinacije in nove stvari.


Pod pokrovko

208 epizod


Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.

Čaj v kulinariki

30.04.2015

Čaj je druga najbolj priljubljena pijača na svetu, takoj za vodo. A danes vam na Prvem ne bomo ponudili skodelice čaja, raje vas bomo s poznavalcem kitajske čajne tradicije popeljali na eno izmed čajnih tržnic v provinci Yunnan in se podali v svet čajnih poparkov, ki jih lahko uporabimo pri pripravi vsakodnevnih jedi. Spoznali bomo zakonitosti uporabe čaja v kulinariki in pripravili svinjske tačke z mehko kuhano polento zakuhano v zeliščnem čaju, na četrtkovem meniju pa se bo znašel tudi jogurtov sladoled s čajem poprove mete. Pod pokrovko je tokrat pokukala Darja Pograjc.

Čaj je odkril cesar odprtih misli

Divji čajevec je v gozdovih na Kitajskem rasel že od nekdaj. “2 do 3 tisoč let nazaj je kitajski cesar Shennong potoval po svojem cesarstvu in so se ustavili zvečer, da bi postavili kamp. Pod nekim drevesom so mu zakurili ogenj, vodo in so listi z drevesa padli v to vročo vodo. Shennong je bil odprt za nove zadeve in je rekel: “Dajmo to poskusit!” In mu je bila tekočina zelo všeč pa še poživljajoča je bila,” pripoveduje podjetnik in poznavalec kitajske čajne tradicije Miha Jesenšek, ki je nekaj časa študiral na Kitajskem in se tam priučil kulture priprave in pitja čaja. Njegova povezava z azijsko deželo ostaja prijatelj in sodelavec Roman, ki je na Kitajskem našel svoj dom. Skupaj sta osnovala Daoli.

On skrbi za to, da čaj kupi pri majhnih pridelovalcih. On živi v Kunmingu, to je v pokrajini Junan na Kitajskem, ki je središče čajnih poti. Tam išče manjše pridelovalce, ki to še po tradicionalnih načinih pridelujejo in potem nekaj tega čaja uvoziva tudi v Slovenijo.

Čajnica v kitajski provinci Junan (Yunnan).

foto: rie.nakano

Druga najbolj priljubljena pijača na svetu

Najpreprostejša vstopnica v svet čajev so čaji v filter vrečkah. A čaji, ki jih lahko res poimenujemo “čaji”, prihajajo iz Kitajske, so višjega kakovostnega razreda, saj so zanje uporabljeni najboljši deli čajevca, predvsem pa so bolj sveži od prvih. “Tak čaj je v Sloveniji nišna pijača,” pravi Miha Jesenšek.

Pod “čaj” spadajo samo tiste tekočine, ki jih pripravimo iz rastline čajevca, medtem ko poparki so pa vse tiste pijače, ki se pripravijo iz drugih rastlin. Recimo iz žajblja, kamilic in tako, ki pa jih pri nas tudi imenujemo čaj.

Matcha v vsako (japonsko) kuhinjo!

Po slovensko bi rekel človek temu uprašen čaj, se pravi, da lističe, ko so pobrani in posušeni, jih uprašijo, tako da nastane prah in se uživa cel list. V primerjavi z zdajšnjo kitajsko tradicijo, kjer listi ostanejo celi in se prelivajo in se samo tekočina pije,” poimenovanje “matcha” razloži Miha.

Ker je ročno delo na japonskem drago, je cena matcha čaja temu primerno zasoljena. Zasoljenost pa je odvisna tudi od kakovosti pridelka.

Uprašeni čaj matcha.

foto: Brent

Pudrast zeleni čaj je lahko tudi sestavina pri peki. Torte, piškoti, sladoledi, celo kava – macha je na Japonskem izjemno priljubljena, predvsem zaradi svojih blagodejnih učinkov. Zaradi posebnega postopka pridelave namreč vsebuje večjo količino antioksidantov, mineralov in vitaminov kot ostali čaji.

Matcha latte in male tortice s kremo iz matche.

foto: Kirinohana

44 odtenkov čajev

Pred kratkim je 23-letni kuharski mojster Mojmir Šiftar izdal svojo prvo knjigo, v kateri je objavil 44 izvirnih receptov o uporabi čaja v kulinariki. Idejo je mladi kuhar dobil med svojim študijem na Višji šoli za gostinstvo in turizem in počasi vzgojil svojo ljubezen do čajev. Najprej je moral odkriti čajne zakonitosti, saj kot pravi: “Ni veliko knjig na sploh o vključevanju čajev v kulinariko”.

Čajne zakonitosti:

– zelene čaje kombinirajte z blagimi živili, da se okusi združijo in eden ne prevlada nad drugim

– sencha čaj ima pridih po morju, zaradi česar se sklada z morskimi jedmi

– čaj pu-erh (temen, močan indijski čaj) ima vonj po temni prsti, zato obogati “težko” meso

Kuharski mojster Mojmir Šiftar čaj vključuje v kulinariko.

foto: MMC

Svinjske tačke z mehko kuhano polento, zakuhano v zeliščnem čaju:

– svinjske tačke pripravimo, kot da bi jih kuhali za kislo juho (z zelenjavo),

– kuhamo jih 2 uri, nato jih razsekamo, iz njih odstranimo meso in tetiva ter jih mariniramo v bučnem olju,

– polento po navadi kuhamo v juhi in mleku, a tokrat namesto obeh uporabimo zeliščni čaj,

– čaj skuhamo, kakor bi ga kuhali za namene pitja in v njem zakuhamo polento,

– dodamo maslo in sol,

– mehko kuhano polento položimo pod tačke.

Jogurtov sladoled s čajem poprove mete:

– skuhamo čaj z okusom poprove mete,

– pripravimo navaden jogurt,

– čaj in jogurt zmešamo v razmerju 1 : 1,

– sladkamo po okusu,

– v strojčku za pripravo sladoleda zmrzujemo 1-2 uri.

Jogurtov sladoled s čajem poprove mete.

foto: MMC

Vsekakor okusi, ki niso za bojazljive.

Vedno več je t.i. foodijev, blogerjev ipd. Vedno več ljudi rado preizkuša (tudi doma) nove kombinacije in nove stvari.


06.05.2024

Pravi kajmak po tradicionalnem postopku

Začel se je maj, mesec, ki nekako pomeni tudi odprtje sezone piknikov. Tokrat bomo v oddaji Pod pokrovko pod drobnogled vzeli kajmak. Rahlo soljen razvije pravo aromo in okus ravno v kombinaciji z jedmi z žara. Kakšna je razlika med pravim kajmakom in tistimi kajmaki, ki so na naših trgovskih policah sicer v večini, ne sledijo pa tradicionalnim načinom izdelave in sestavi?


23.04.2024

Hrana na letalu

Kaj nam tekne na 10.000 m nad zemeljskim površjem


15.04.2024

Sadež, ki ga imajo nekateri za kraljevskega, drugi pa ga ne želijo niti poskusiti

V tokratni oddaji Pod pokrovko smo pod drobnogled vzeli durian, sadež, ki je zelo popularen v jugovzhodni Aziji, ponekod mu pravijo celo "kralj sadežev". Težak je lahko tudi do 3 kilograme, prekrit je z bodicami, njegova sredica pa ima močan vonj, ki ga nekateri opisujejo kot kombinacijo žvepla, gnile čebule in odplak. Prav zaradi vonja ga marsikdo, tudi če ima to priložnost, ne želi niti poskusiti, močno otežen pa je tudi uvod sadežev v države izven jugovzhodne Azije.


09.04.2024

Vojaški pasulj

V današnji oddaji Pod pokrovko se bomo vrnili v čas jugoslovanske vojske in se pogovarjali o hrani, ki so jo vojaki takrat jedli. Fižol, čebula in klobase bodo današnje sestavine, skuhali bomo namreč najbolj znano hrano tistega časa - pasulj. Kako se naredi tisti pravi vojaški pasulj, pa sta Lani Furlan povedala Vinko in Valter, upokojenca, ki sta med služenjem vojaškega roka opravljala delo kuharja. Več pa v naslednjih minutah!


27.03.2024

Velikonočne jedi

Velika noč, ki prihaja k nam v nedeljo, je poleg božiča največji krščanski praznik. Na Slovenskem ji pravimo tudi vuzem. Korenine tega praznika segajo v predkrščansko dobo, kar se kaže tudi v šegah in navadah velikonočnega časa, kot je na primer kult zelenja, ki je povezan s prinašanjem svežega zelenja oziroma rastlinja povezanega v velikonočne butare in oljčnih vejic v cerkev k blagoslovu. Še več o navadah in jedeh velikonočnega časa pa v tokratni oddaji Pod pokrovko – Tadeja Bizilj se je pogovarjala z etnologinjo dr. Leo Kužnik z Bic Ljubljana, Višje strokovne šole.


19.03.2024

Za dober stejk potrebujete zorjeno in marmorirano govedino

Na spletnem jezikovnem portalu Fran je ob besedi stejk zapisana razlaga, da gre za zrezek iz stegna, navadno debelejši. Ljubitelji, kuharski zanesenjaki in kuharski mojstri vedo, da je za pripravo steaka najbolje uporabiti kos govedine z nežnejšim mišičnim tkivom, ki pa se ne nahaja v stegnu, ampak hrbtu. Dobro je, če je meso uležano oziroma zorjeno. Odličen okus daje tudi marmoriranost oziroma prepredenost z maščobo. Nekateri poznavalci trdijo, da je idealna debelina stejka 3.75 centimetrov. Tokratna oddaja Pod pokrovko je nastala v kuhinji Šunkarne Kodila, ki jo je obiskal Bojan Leskovec.


08.03.2024

Vsaka goba ima edinstveno teksturo in okuse

Tokratno oddajo Pod pokrovko je avtorica Nadia Petauer napovedala že v naši – deloma tudi sredini – oddaji naPOTki. V njej se je z dr. Fungijem odpravila na edinstveno doživetje nabiranja in spoznavanja gob. Kulinarični del pa sta pustila za oddajo Pod pokrovko. Kaj je gozdni piščanec, zakaj je lahko klobuk gobe nadomestek testa za pico in zakaj so lisičke najboljše surove?


05.03.2024

Boštjan Volk je najboljši mladi chef v Evropi

Medenjak z orehovimi jedrci in medenim mlekom je jed, ki je Slovencu konec lanskega leta na mednarodnem tekmovanju prinesla naziv Najboljši mladi chef v Evropi. Tekmovanje vsako leto organizira Mednarodni inštitut za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem. Več o poteku tekmovanja, zmagovalnem krožniku in kariernih načrtih mladega chefa Boštjan Volka pa v oddaji Pod pokrovko.


28.02.2024

Stara istrska kuhinja

Z dr. Lucijo Čok o tem, kako se raznolika zgodovina Slovenske Istre odraža v tamkajšnji tradicionalni kuhinji


21.02.2024

Dobrote Dolenjske

Dobrote Dolenjske je kolektivna blagovna znamka, kar pomeni, da pod enim imenom in eno streho združuje različne produkte, tako živilske kot rokodelske izdelke lokalnega dolenjskega porekla. V Trebnjem je njihove prostore, ki so istočasno kuhinja, pekarna, sušilnica, etiketirnica, prodajalna in še kaj, obiskala Andreja Čokl. V socialnem podjetju, ki zaposluje tudi invalide, je med drugim spoznavala dolenjsko kulinarično dediščino in izvedela več o bogati ponudbi kulinaričnih dogodkov.


13.02.2024

Vrhniški štrukelj

Pod pokrovko gledamo na Vrhniki. Tam so naredili vrhniški štrukelj, ki predstavlja obujeno tradicionalno jed, postal je tudi del vrhniške gastronomije. O štrukljih je pisal že Ivan Cankar – če je bil to prav vrhniški, je med drugim raziskoval Aleš Ogrin.


07.02.2024

Pustne jedi nekoč in danes

Praznovanje pusta, ki prihaja k nam v naslednjih dneh, je praznovanje slovesa zime in prihoda pomladi. Pustno rajanje že od nekdaj zaznamujeta dobra hrana in pijača. Jedi, ki se jih pripravlja ob pustu, so bile vedno domače, stare slovenske jedi, ki se sicer v različnih krajih razlikujejo, vendar pa povsod velja, da je pust praznik, ko se je treba do sitega najesti. O tem, katere jedi so značilne za pustni jedilnik, kako so pust praznovali včasih in kakšne jedi in okusi so značilni za današnji čas, se je Tadeja Bizilj v tokratni rubriki Pod pokrovko pogovarjala z etnologinjo dr. Leo Kužnik z Bic Ljubljana, Višje strokovne šole.


31.01.2024

Ječmena bi bilo lahko v naši prehrani več

Eno izmed starih žit je tudi ječmen, ki ga sicer vsi poznamo v njegovi obliki, primerni za človeško prehrano – kot ješprenj. A to živilo bi si zaslužilo bolj pogosto uporabo v naši kulinariki, saj ima veliko blagodejnih lastnosti. Znižuje holesterol, je bogat z vitamini in minerali.


23.01.2024

Barcelonska La Boqueria: Utrip z ene najlepših svetovnih tržnic

Tržnico La Boqueria v Barceloni spletne strani uvrščajo med deset najlepših na svetu. In imajo prav. Prvič je bila omenjena že leta 1217. Najprej je bila namenjena prodaji mesa, danes pa na stojnicah ponujajo še ribe, oreščke, sadje, zelenjavo, rože. Je pravi magnet za turiste iz vsega sveta. Šestinštirideset letni domačin Mario nadaljuje družinsko tradicijo in na tržnici že petindvajseto leto prodaja ribe, lignje, školjke, ježke. »Barcelonski ribiči večino svojega ulova prodajo na lokalnih tržnicah in v lokalnih ribarnicah. Njihov ulov na moji stojnici predstavlja kar med šestdeset in sedemdeset odstotkov vseh rib in morskih sadežev.« Tokrat ne bomo kuhali, ampak bomo pokrovke – ali še bolje vrečke, »škrniclje« in zabojčke – dvigali v španskih, katalonskih ritmih. K poslušanju oddaje Pod pokrovko vas vabi Iztok Konc. Foto: Prvi


17.01.2024

Liofilizacija živil

Najstarejši način konzerviranja je sušenje na soncu. V tokratni oddaji Pod pokrovko pa bomo predstavili tako imenovano liofilizacijo, ki je prav tako postopek konzerviranja in za razliko od sušenja na soncu zahteva tehnologijo, stroje, veliko energije, končni produkt je tako dražji, vendar boljši. Tako v hranilni vrednosti kot tudi videzu, barvi, okusu, celo vonju. Morda ste na embalažah na policah trgovin že kdaj prebrali napis: Liofilizirane maline. Vas zanima, kako so nastale?


09.01.2024

Ingver: zdravilo stotih bolezni

Pod drobnogled smo vzeli začimbno rastlino, ki raste v toplejših krajih in je v Indiji, na Kitajskem in še kje sestavni del vsakodnevnih jedi. Pri nas se njena korenika uporablja predvsem v zdravilne namene. Ingver je v teh dneh nepogrešljiva sestavina čajev, saj nam pomaga ob prehladih, vnetem grlu in zamašenem nosu … A njegovi blagodejni učinki se tu ne končajo, smo izvedeli od osebnega trenerja in prehranskega svetovalca Bobana Paukovića.


02.01.2024

"Kaviarja s slanico ne smemo ubiti, čutiti je treba naraven okus"

Prvi naj bi ga začeli uvažati Perzijci, ki so si tradicijo soljenja iker izposodili pri Kitajcih, kjer so po takšnem postopku pripravljali krapova jajčeca. Pravi oz. tisti klasični kaviar pa je iz jesetra. Beluga je podvrsta jesetra, ki daje najbolj znane in dragocene ikre. V oddaji Pod pokrovko pa tokrat lokalna zgodba – v svet pridelovanja in okušanja kaviarja avtohtone soške postrvi se je poglobila Darja Pograjc.


27.12.2023

Francoska solata - kraljica praznično obložene mize

Morda se sliši nekoliko paradoksalno, ampak ko govorimo o francoski solati in njeni zgodovini, se moramo najprej ozreti v Rusijo. Natančneje v prestolnico Moskvo pred nekaj več kot 150-imi leti. Slovito restavracijo Hermitage je takrat vodil kuhar francosko-belgijskih korenin Lucien Olivier, ki je ustvaril novo jed iz majoneze, trdo kuhanih jajc in kumaric, dodal pa je tudi file jerebice, kuhan telečji jezik, pretlačen kaviar, sveže solatne liste in kuhane rake. Nastala je klasična solata, ki ji v Rusiji danes rečejo "solata Olivje", v večini evropskih držav pa ji pravijo "ruska solata".


20.12.2023

Tradicionalne božične jedi

Še nekaj dni nas loči do začetka božično-novoletnih praznikov, ko bo hrana ena od osrednjih tem naših pogovorov pa tudi eden od povodov za to, da se zberemo v družinskem krogu. Priprave na sveti večer, ki ga spremlja božična večerja, se začenjajo že s prvo adventno nedeljo, sicer pa sam božič spremljajo številne tradicionalne navade in običaji. O tradiciji okoli prihajajočih praznikov in o tem, kaj je v teh dneh na naših mizah, se je Tadeja Bizilj v tokratni rubriki Pod pokrovko pogovarjala z etnologinjo Leo Kužnik z Bic Ljubljana, Višje strokovne šole.


13.12.2023

Med v slovenskem ljudskem izročilu

V starosvetni slovenski vasi ni manjkalo šeg, običajev in verjetij, povezanih s čebelami, čebelarstvom in medom


Stran 1 od 11
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov