Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
233 epizod
233 epizod
Podkast Vala 202 z dodano vrednostjo. Poglobljeno in angažirano pripovedujemo zgodbe. Originalnih junakov, izjemnih dogodkov, drobnih in velikih zapletov. Zgodbe nekega časa, življenja in družbe.
60. izvedba Pokala Vitranc je priložnost, da se sprehodimo skozi 6 desetletij alpskih tekmovanj v Kranjski Gori. To pošteno obdobje je zaznamovalo predvsem tovarištvo, želja po napredku in entuziazem številnih ljubiteljev smučanja in lokalpatriotov, ki so si želeli sloves Zgornjesavske doline s pomočjo vzorno pripravljenih tekem ponesti v svet. Uspelo jim je. Pokal Vitranc je zgodba o uspehu, ki pa so jo, kljub verigi v kateri je vsak člen še kako pomemben, zaznamovali nekateri posamezniki. Aleš Smrekar je v zadnjem mesecu obiskal nekatere od njih in jih poimenoval "vitranške legende". V prvem delu podkasta spominov na prehojenih 60 let Pokala Vitranc smo obdelali predvsem organizacijsko plat tekmovanja, ki je bilo pod okriljem Mednarodne smučarske zveze FIS prvič na sporedu 4. marca 1961. Z Janezom Šmitkom smo se med drugim sprehodili skozi tehnološki razvoj priprave prog, z Matom Podrekarjem obujali spomine na razvoj merjenja časa, s Tonetom Vogrincem orisali tiste neverjetne, zlate čase alpskega smučanja, ko se je pod okriljem Bojana Križaja novi rod smučarjev prebil tudi na najvišjo stopničko. O prvih točkah za takrat jugoslovansko alpsko smučanje, prav na pokalu Vitranc leta 1968, je spregovoril Blaž Jakopič, o pokojnem Vojtehu Budineku, brez katerega ne bi bilo takšnega organizacijskega razvoja, pa so govorili drugi, tudi Mato Podrekar, ki že od začetka na tekmovanju skrbi za meritve.
Podjetje Iskra Delta je bilo pred dobrimi 30 leti v svetovnem vrhu razvoja informacijskih tehnologij, sredi Ljubljane so razvijali zametek kitajskega interneta, avtomatizirali so tovarne, izdelovali priljubljena osebna računalnika Partner in Triglav. V nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah so, razpeti med interesi politike in tajnih služb, tik pred osamosvojitvijo propadli. Pred dnevi je bila objavljena informacija, da se šele po 31 letih končuje stečaj Iskre Delte. Stečaj se je začel 5. februarja 1990, v njem pa so bili upniki 100-odstotno poplačani že v devetdesetih letih, v nadaljevanju pa so postopek zavlekle nedokončane pravde na sodiščih. Kot je razvidno iz končnega poročila upravitelja, je bilo v stečaju unovčenega za 6,9 milijona evrov premoženja, celotni prihodki v stečaju pa so znašali 9,7 milijona evrov. Leta 2016 smo v oddaji Frekvenca X podrobno analizirali vzpon in propad Iskre Delte, srečali smo se z glavnimi akterji. Ob informaciji o dokončnem stečaju, ponovno objavljamo nekoliko aktualizirano raziskovalno temo.
O letu 1990, predvsem pa o zaupanju v ljudi, o ustvarjalnosti, idejah, uspehih in talentih, pogumu, angažiranosti in pokončnosti, zgodovini in prihodnosti, razmišljajo dr. Aleksandra Berberih Slana, Mitja Milavec, Jože Habula, Jakob Jurij Snoj in dr. Boris Dular. Avtorica Tatjana Pirc je ob uvodu v obeleževanje 30. obletnice samostojne Slovenije postavila vitrino, za katero je vsak gost izbral predmet z globokim in pomembnim sporočilom …
Ko so se zaprle trgovine in je prišel v veljavo odlok o prepovedi združevanja zaradi epidemije, so se skoraj izpraznile tudi ulice. Takrat na Društvu za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice zunaj opazili večinoma samo še njihove člane in članice. Kako je na ulici slišati pobude "Ostanite doma", kakšno nevarnost predstavlja novi koronavirus, in v čem bo ta zima drugačna za brezdomce? Gorazd Rečnik, Nataša Uršič in Gašper Andrinek so bili na ulicah od Maribora, Ptuja, do Ljubljane in Nove Gorice.
V zadnji zgodbi nanizanke o UKC Ljubljana novinarka Neva Železnik, vodja službe za odnose z javnostmi UKCL Jure Brankovič, vodja urada za pritožbe Nejc Seitl, prostovoljci Sabi, Goran in Darko pripovedujejo o tem, kako sta povezana UKC in javnost. Nanizanka 45 let tovarne zdravja na val202.si/zgodbe, avtorica: Tatjana Pirc
Za nemoteno delovanje UKC Ljubljana so življenjskega pomena številne nemedicinske dejavnosti, brez katerih bi bili na primer pacienti lačni, operacijske mize razmajane, dvigala pokvarjena, prostori pa umazani, temni in hladni … Obiskali smo kuhinjo kliničnega centra, kjer nas je sprejela Mojca Blatnik, ki vodi službo bolniške prehrane in dietoterapije, o tehnično-vzdrževalnem sektorju pa smo se pogovarjali z Markom Turenškom, ki je tudi predstavnik zaposlenih v svetu zavoda UKC Ljubljana. Nanizanka 45 let tovarne zdravja na val202.si/zgodbe, avtorica: Tatjana Pirc
Prof. dr. Matej Drobnič z ortopedske klinike in njegov pacient Florjan Omejc pravita, da bi moral odnos med zdravnikom in bolnikom temeljiti na zaupanju ... Florjan opisuje nesrečo, ki se mu je zgodila leta 1992, ko je bil star 11 let, grozila mu je amputacija obeh nog, a so mu, kot pravi, na UKC Ljubljana podarili nešteto korakov, saj so mu nogi rešili. Dr. Drobnič pravi, da je odnos med bolnikom in zdravnikom najpomembnejši za uspešno zdravljenje. Nanizanka 45 let tovarne zdravja na val202.si/zgodbe, avtorica: Tatjana Pirc.
Matjana Koren Golja, glavna medicinska sestra Kliničnega oddelka za intenzivno terapijo otrok Kirurške klinike UKC Ljubljana, kjer se zdravijo najtežje bolni otroci, je že v otroštvu vedela, da bo medicinska sestra. ''Skoraj 21 let sem že tukaj, doživela sem marsikaj, tudi veliko lepih zgodb me veže na ta oddelek. Zelo težko je takrat, ko postaneš mama, sprašuješ se, kaj pa, če bi bil to moj otrok.'' Zaupala nam je tudi to, da ne more povsem zapreti vrat oddelka, ko odide domov … Nanizanka 45 let tovarne zdravja na val202.si/zgodbe, avtorica: Tatjana Pirc
Kako primarij Dušan Vlahović premaguje stres, s katerim se verjetno srečuje vsak dan? ''Zame je stres sestanek, razpravljanje o organizacijskih in podobnih zadevah, delo z bolniki pa zame že dolgo ni stres,'' med predstavitvijo delovanja urgence in opisovanjem vloge anesteziologa v zdravstvenem timu pripoveduje dr. Vlahović, specialist anesteziolog in reanimatolog, ki vodi oddelek za urgentno anesteziološko dejavnost na Kliničnem oddelku za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok UKC Ljubljana. Nanizanka 45 let tovarne zdravja na val202.si/zgodbe, avtorica: Tatjana Pirc
Z 98-letnim arhitektom, ki je bil glavni projektant kliničnega centra, znan je predvsem kot avtor glavne stavbe UKC Ljubljana, se spominjamo burnih let projektiranja in gradnje UKC Ljubljana. Zaupal nam je tudi nekaj pikatnih podrobnosti. Nanizanka 45 let tovarne zdravja na val202.si/zgodbe, avtorica: Tatjana Pirc
Novi klinični center, ki so mu v prvih letih vzhičeno rekli tudi tovarna zdravja, so uradno odprli novembra 1975. Gradili so ga deset let, načrtovali pa veliko dlje. Zanimive drobce iz bogate zgodovine medicine in zdravstva na Slovenskem, ta namreč predstavlja temelje, na katerih stoji UKC Ljubljana, opisuje in razlaga dr. Zvonka Zupanič Slavec, redna profesorica in predstojnica Inštituta za zgodovino medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Nanizanka 45 let tovarne zdravja na val202.si/zgodbe, avtorica: Tatjana Pirc
O lovcu, Urugvaju, Ljutomeru in tibetantskih zvončkih, o ROI (Return On Investment), prvi slovenski hip-hop/rap združbi, ter karmi iz Vinkovcev. Nekaj malega tudi o glasbi. Andrej Karoli in Big Foot Mama.
Bratje in sestre otrok s posebnimi potrebami so velikokrat deležni manj pozornosti staršev, saj so ti preveč zaposleni s skrbjo za otroka, ki potrebuje več njihove pomoči. Po drugi strani pa stroka ugotavlja, da zaradi drugačne sorojenske izkušnje takšni otroci odrastejo v bolj pozorne, empatične in delavne ljudi. Kako je odraščati v družini z otrokom s posebnimi potrebami, kakšna je dinamika odnosov, kako je z odzivi in pomočjo širše skupnosti? Zgodbo na podlagi lastne izkušnje pripoveduje sodelavka Radia Slovenija Eva Lipovšek. Sodelujejo sorojenci s podobnimi izkušnjami in strokovnjaki.
Veliki Michael Jordan je igral tudi na pragu Slovenije. Njegova menjava pa je bil … Slovenec! Bilo je 26. avgusta 1985 v Trstu, na ekshibicijski tekmi sta se srečala košarkarska kluba Juve iz Caserte in domači Stefanel, ki ga je priložnostno okrepil tudi eden izmed največjih zvezdnikov v svetovni zgodovini športa. Michael Jordan je po uspešni NBA sezoni novinca pri Chicago Bulls blestel tudi v Evropi, seveda je nosil številko 23. V svojem slogu je plesal in letel po zraku, zlahka je dosegel 30 točk, v enem izmed močnih zabijanj pa je razbil tablo in za pol ure prekinil tekmo. Tisti večer je bil soigralec Michaela Jordana tudi Boris Vitez, zamejski Slovenec z Opčin z zavidljivo košarkarsko kariero. 35 let kasneje se spominja gostovanja "Air Jordana", vzdušja na tekmi in v garderobi, nekaterih anekdot. Zvezdnikovega nepozabnega košarkarskega plesa. Tudi možnosti, da bi z Jordanom spet stopil v kontakt. Avtor: Luka Hvalc
Opčine, Nabrežina in Sesljan. Tri naselja v zaledju Tržaškega zaliva, v katerih živi tudi zelo dejavna slovenska manjšina. Kako domačini doživljajo ponovno oživitev javnega življenja in gospodarstva po epidemiji, kako z nekajtedenske razdalje komentirajo vrnitev tržaškega Narodnega doma, kako gledajo na politiko in medetnične odnose in kako preživljajo poletje ob tržaškem morju, h kateremu v novih turističnih razmerah prihajajo tudi enodnevni gosti iz Slovenije? Sogovorniki: Jasna Simoneta, kulturna antropologinja in etnologinja iz Nabrežine; Boris Vitez, gostinec in športni delavec z Opčin; Jasna Tuta, jadralka, pisateljica in učiteljica iz Sesljana; podmladek Jadralnega kluba Čupa. Avtor: Luka Hvalc
Kako prepotovati svet doma? To je rdeča nit te epizode podkasta Zgodbe. Ekipa Poletja v dvoje si je zadala izziv, ali je mogoče prepotovati svet, ne da bi prečkali meje. Staknili smo glave, poiskali pet slovenskih krajev z zanimivim imenom in se odpravili na izlet. Nastalo je pet reportaž iz krajev s slavnimi imeni. Jeruzalem, Puščava, Barka, Dunaj in Rim.
Dejan Gajšek je konec osemdesetih preživljal običajno otroštvo v dolini Voglajne. Odraščal v delavski družini, obkrožen z delavsko skupnostjo, ki jo je krojila takratna železarna Štore. "Imel sem prijatelje najrazličnejših narodnosti." Narodnosti takratne Jugoslavije, ki pa je začela propadati in tudi razpadati. In če se je slovenska osamosvojitev zgodila relativno hitro, tega ne moremo reči za preostanek nekdanje države. Zgodbe o dogajanju so tako dosegle tudi Štore in Dejana, ki je takrat štel 16 let. Na vsak način je želel pomagati ljudem v stiski in se leta 1992 pojavil v Zagrebu, kjer so se zbirali borci vojske Bosne in Hercegovine. Takrat ga niso vzeli s seboj, saj je bil premlad. A obljubo je držal in se leta 1994 vrnil. Poslušajte zgodbo edinega Slovenca, za katerega vemo, da je bil v času genocida v Srebrenici pripadnik redne vojske bosanske države. Zgodbo je lani zaupal dolgoletnemu novinarju Dnevnika in poročevalcu iz kriznih žarišč Ervinu Hladniku Milharčiču, ki je takrat ob koncu zapisal: “Srebrenica ni bila zločin proti človeštvu. Človeštvu se ni zgodilo nič, v miru je gledalo pokol na televiziji. To je bil zločin človeštva nad Bošnjaki v Srebrenici.”
Skoraj vse prvo desetletje samostojnosti Slovenija ni točno vedela, kaj in kako naj si pomaga z gospodarstveniki slovenskega rodu onkraj meja matične države in ali bi lahko vzpostavila z zamejci poleg kulturnih tudi bogate poslovne stike. Ko je po našem vstopu v Evropsko unijo pretok ljudi, kapitala in storitev končno začel dobivati krila, pa nas je vse najprej presekala gospodarska kriza, kmalu po izvitju iz nje pa še epidemija.
Pogled na plaže hrvaške Istre v teh dneh bolj spominja na začetek junija, ko se začne predsezona, kot pa, da smo na začetku najbolj priljubljenih mesecev za poletne počitnice. Po plažah, avtokampih in turističnih naseljih se je med Savudrijo in Puljem sprehajal Gašper Andrinek.
Naš cenjeni sodelavec Marjan Jerman je po dolgem boju z rakom v 67. letu starosti umrl 23. marca 2020. Zaradi epidemije koronavirusa je pogreb potekal v ožjem krogu, sorodniki, prijatelji in sodelavci smo se od našega Marjana tako poslovili v mesecu maju, ko smo se zbrali na prostem na letališču v Šentvidu pri Stični … Marjan je prosti čas v zadnjih letih preživljal predvsem ob konjih in letalih, tako kot vse reči v življenju, je strasno ljubil tudi letenje. V sklepnem delu podkasta "Iz pekla Marjana Jermana" se spominjajo: Bojan Železnik, Marjan Praznik-Šipca, Malka Jerman, Erik Blatnik in Igor Mali. Avtorja: Luka Hvalc in Gorazd Rečnik
Neveljaven email naslov