Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 2009 je na Ministrstvu za zunanje zadeve uradno zaživela gospodarska diplomacija, ki naj bi zaščitila, uveljavljala in promovirala interese slovenskega gospodarstva v tujini. Kam in kako Slovenija investira, ali imamo sploh strategijo in vizijo pri vlaganjih v tujino in kakšno vlogo pri tem igra gospodarska diplomacija ter podporni mehanizmi?
Kljub šestim letom uradnega delovanja gospodarske diplomacije se še zmeraj upravičeno sprašujemo, ali vemo kam in kako vlagamo, ter ali imamo sploh strategijo in vizijo za pomoč slovenskim podjetjem
Slovenska podjetja so, glede na velikost slovenskega trga, na katerem ne morejo dosegati želenih rezultatov, primorana iskati priložnosti tudi v tujini. Pri tem naj bi ključno vlogo odigrala gospodarska diplomacija, ki pod okriljem Ministrstva za zunanje zadeve deluje od leta 2009, ko je bil ustanovljen Direktorat za gospodarsko diplomacijo. A če bi primerjali različne slovenske gospodarske strategije, bi dobili precej zmedeno podobo o tem, kam in kako naj vlagamo: včeraj na Zelenortske otoke, danes v centralno-azijske države, jutri morda v ZDA. A“kako naj država tam pomaga, če imamo v Washingtonu zgolj enega ekonomskega svetnika?” Ali imamo konkretno strategijo in vizijo pri vlaganjih v tujino in kakšno vlogo pri tem igra gospodarska diplomacija ter njeni podporni mehanizmi?
“Ko smo se osamosvojili, smo izbrisali nekatere ključne trge neuvrščenih držav, denimo Irak in Iran. Danes jih znova odkrivamo, izgubljenih je bilo dvajset let.”
– Doc. Dr. Boštjan Udovič
Gospodarska diplomacija je nekoč predstavljala del tradicionalne diplomacije; tako je denimo tudi Tito med državniškimi obiski prodajal izdelke iz Jugoslavije, kdaj tudi pod ceno. A je s tem je takrat omogočal preboje na nekatere trge, ki jih danes slovensko gospodarstvo očitno odkriva na novo. V Evropi smo gospodarsko diplomacijo odkrili predvsem v 90.-ih letih, ko je postala sredstvo, ki je multinacionalnim podjetjem omogočila preboj na Vzhod. Danes na 56 diplomatsko-konzularnih predstavništvih Slovenije v tujini deluje 22 ekonomskih svetovalcev. A poleg želje po še več uspeha v tujini moramo biti pozorni tudi na izzive, ki jih ta prinaša.
“Vedno, ko razpravljamo o tem, kam se hoče država usmeriti, moramo vedeti predvsem, kam želijo naša podjetja. A smiselno bi bilo, da bi država presodila, kateri so ključni sektorji in panoge.”
– Doc. Dr. Boštjan Udovič
Omenimo še, da ima gospodarsko ministrstvo precej ambiciozne cilje za slovensko gospodarstvo. Te med drugim predvidevajo povečanje vrednosti izvoza za 5 odstotkov na leto, povečanje števila novih izvoznih podjetij za 0,5 odstotka na leto ter tudi povečanje izvoza na trge zunaj Evropske unije za 5 odstotkov na leto.
620 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Leta 2009 je na Ministrstvu za zunanje zadeve uradno zaživela gospodarska diplomacija, ki naj bi zaščitila, uveljavljala in promovirala interese slovenskega gospodarstva v tujini. Kam in kako Slovenija investira, ali imamo sploh strategijo in vizijo pri vlaganjih v tujino in kakšno vlogo pri tem igra gospodarska diplomacija ter podporni mehanizmi?
Kljub šestim letom uradnega delovanja gospodarske diplomacije se še zmeraj upravičeno sprašujemo, ali vemo kam in kako vlagamo, ter ali imamo sploh strategijo in vizijo za pomoč slovenskim podjetjem
Slovenska podjetja so, glede na velikost slovenskega trga, na katerem ne morejo dosegati želenih rezultatov, primorana iskati priložnosti tudi v tujini. Pri tem naj bi ključno vlogo odigrala gospodarska diplomacija, ki pod okriljem Ministrstva za zunanje zadeve deluje od leta 2009, ko je bil ustanovljen Direktorat za gospodarsko diplomacijo. A če bi primerjali različne slovenske gospodarske strategije, bi dobili precej zmedeno podobo o tem, kam in kako naj vlagamo: včeraj na Zelenortske otoke, danes v centralno-azijske države, jutri morda v ZDA. A“kako naj država tam pomaga, če imamo v Washingtonu zgolj enega ekonomskega svetnika?” Ali imamo konkretno strategijo in vizijo pri vlaganjih v tujino in kakšno vlogo pri tem igra gospodarska diplomacija ter njeni podporni mehanizmi?
“Ko smo se osamosvojili, smo izbrisali nekatere ključne trge neuvrščenih držav, denimo Irak in Iran. Danes jih znova odkrivamo, izgubljenih je bilo dvajset let.”
– Doc. Dr. Boštjan Udovič
Gospodarska diplomacija je nekoč predstavljala del tradicionalne diplomacije; tako je denimo tudi Tito med državniškimi obiski prodajal izdelke iz Jugoslavije, kdaj tudi pod ceno. A je s tem je takrat omogočal preboje na nekatere trge, ki jih danes slovensko gospodarstvo očitno odkriva na novo. V Evropi smo gospodarsko diplomacijo odkrili predvsem v 90.-ih letih, ko je postala sredstvo, ki je multinacionalnim podjetjem omogočila preboj na Vzhod. Danes na 56 diplomatsko-konzularnih predstavništvih Slovenije v tujini deluje 22 ekonomskih svetovalcev. A poleg želje po še več uspeha v tujini moramo biti pozorni tudi na izzive, ki jih ta prinaša.
“Vedno, ko razpravljamo o tem, kam se hoče država usmeriti, moramo vedeti predvsem, kam želijo naša podjetja. A smiselno bi bilo, da bi država presodila, kateri so ključni sektorji in panoge.”
– Doc. Dr. Boštjan Udovič
Omenimo še, da ima gospodarsko ministrstvo precej ambiciozne cilje za slovensko gospodarstvo. Te med drugim predvidevajo povečanje vrednosti izvoza za 5 odstotkov na leto, povečanje števila novih izvoznih podjetij za 0,5 odstotka na leto ter tudi povečanje izvoza na trge zunaj Evropske unije za 5 odstotkov na leto.
Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija, ima bogate izkušnje z vodenjem in se je v svoji dolgoletni karieri soočila s številnimi izzivi, tudi prevzemom odgovornega položaja po korupcijski aferi v podjetju. Kot pravi so že pred leti njen slog vodenja ocenili kot povezovalen, kar je včasih zvenelo celo nekoliko narobe.
Podjetniška pot Jureta Markiča je zelo povezana s kokošmi. Njegovo podjetje Run Tiger razvija avtomatska vrata in hiše oziroma vile za te živali. Zamisel za avtomatska vrata, ki jih prodaja predvsem prek Amazona v Združene države, je dobil doma, ko je moral zapirati kokošnjake. Podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 2018, hitro povečuje prihodke, lani je imelo že okoli 10 milijonov evrov prometa. A začetki so bili zelo težki, na bankah ni bilo posluha za njegovo idejo.
Vodenje s posluhom tokrat prinaša vpogled v izzive vodenja v razvejanih, ne hierarhičnih organizacijah. Kako je delati v enem najbolj "slavnih" podjetij na svetu, ki privablja zelo motivirane sodelavce z vsega sveta, z vodjo marketinga za regijo Adriatic pri Googlu Metko Svetlin.
Na ljubljanski borzi se je začelo trgovanje s tako imenovanimi ljudskimi obveznicami. A pozornost tudi nepoučenih vlagateljev je v zadnjem času usmerjena zlasti proti trgu kriptovalut, kjer je dogajanje zelo dinamično in tudi v pričakovanju novih rekordnih vrednosti najbolj razširjene med kriptovalutami, bitcoina. Vročica je prisotna tudi na delniških trgih, ki zlasti v luči odličnih rezultatov poslovanja Nvidie (še) ne pojema. A kako dolgo bo obdobje lepih donosov?
Luke Renka se najbrž spomnite iz časov pandemije covida-19. Bil je pobudnik Sledilnika. Njegova voditeljska pot je zelo raznolika, od navdušenega inženirja v podjetju Hermes Softlab do menedžerja. O razlikah v vodenju prostovoljne skupnosti in inženirjev v podjetju, o tem, kako se je počasi sprijaznil s tem, da je smiselno novim zaposlenim dati priložnost in ne delati namesto njih, ter zakaj se mu je zdelo, da so izobraževanja o vodenju izguba časa. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, in Anja Hlača Ferjančič.
Boštjan Škufca Zaveršek je izkušen poslovni voditelj in podpredsednik uprave Telekoma Slovenije. Pogovor z njim tokrat teče o vodenju podjetji v državni lasti, odgovornosti vodje, da sestavi dobro ekipo in o prevzemanju odgovornosti. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Anja Hlača Ferjančič.
Dr. Jana Krapež Trošt je so-direktorica v podjetju Sartorius BIA Separations. Razložila bo, kako je voditi znanstvenike, kako sta si z ustanoviteljem podjetja razdelila direktorske naloge in kako se je podjetje spremenilo po vstopu nemških lastnikov. Zelo neposredno bo pripovedovala tudi o tem, kako se je pripravila na prevzem odgovornosti in kaj jo je oblikovalo kot vodjo. Oddajo pripravljata strokovni sodelavec, dr. Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in Anja Hlača Ferjančič.
Četrta sezona oddaje Vodenje s posluhom prinaša nove primere praks uspešnega vodenja – od vodenja organizacij do zagonskih podjetij in podjetij v državni lasti. V prvi epizodi četrte sezone preverjamo, kako uporabna so načela postherojskega vodenja pri ravnanju v kriznih razmerah. Gost je načelnik Civilne zaščite Srečko Šestan.
Leto se bliža koncu, končuje se tudi letošnja sezona Tečajnice na Valu 202. Zadnja, deseta epizoda, je pod drobnogled vzela dogodke, ki so najbolj zaznamovali dogajanje na finančnih trgih v letu 2023. V ospredju je bila še vedno inflacija, tudi ugibanja o recesiji niso pojenjala.
Zlato morda velja za nekoliko dolgočasno naložbo. A cena te plemenite kovine je v začetku decembra presegla 2100 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, kar je največ doslej. V primerjavi z začetkom decembra 2018 je porasla za več kot 70 odstotkov ter tako presegla praviloma precej donosnejši ameriški delniški trg. Že od nekdaj velja, da je zlato eden najboljših hranilcev vrednosti. Bi morale biti plemenite kovine sestavni del vsakega portfelja?
Bitcoin po daljšem obdobju nekakšnega zatišja spet prihaja v ospredje, njegova vrednost je v soboto, 4. decembra, prvič po lanskem maju presegla 40 tisoč dolarjev. Vlagatelji upajo, da bodo ZDA kmalu dovolile širše trgovanje z najbolj znano kriptovaluto na svetu. Ta močno tvegana naložba je v preteklosti že večkrat poskrbela za razgrete debate in evforično lovljenje kriptovlaka, pri čemer se je marsikdo spotaknil. Tudi pri naložbah v kriptovalute je, podobno kot pri delnicah in drugih vrednostnih papirjih, pomembno, da poznamo ozadje izdajatelja. Gosta oddaje: Dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani Andrej P. Škraba, ekonomist
Nakup delnic je danes bolj preprost kot kadarkoli prej. V času digitaliziranega sveta je obisk borznoposredniških hiš za investiranje v vrednostne papirje skoraj odveč. Vse je mogoče storiti prek mobilnih aplikacij, te pa omogočajo tako dostop do podjetij, ki kotirajo na ljubljanski borzi, kot do tistih na tujih trgih. V oddaji tudi o tem, koliko pozornosti velja ob nakupu delnic nameniti dividendam, ali lahko pretekla višina dividend napoveduje prihodnje zaslužke ter zakaj neizplačilo dividend ne pomeni nujno slabega poslovanja podjetja. Sogovornika: - Dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani - Luka Gubo, analitik in upravljavec premoženja
Vzajemni skladi so dokaj preprost način investiranja za vse, ki nimajo časa ali znanja, da bi poiskali ustrezne individualne finančne instrumente. Tudi pri tej obliki investiranja velja pravilo razpršitve. Kakšno je torej idealno razmerje sredstev, ki jih vložimo v delniške in obveniške sklade? V oddaji tudi o zadnje čase vse bolj priljubljenih ETF-skladih. Ti so praviloma cenovno ugodnejši od klasičnih vzajemnih skladov, a tudi bolj tvegani.
V Sloveniji poznamo tristebrni pokojninski sistem. Njegovo bistvo je, da posameznik sam prevzame del varčevanja za starost, saj samo obvezno pokojninsko zavarovanje ne zagotavlja pokojnine, s katero bi po upokojitvi užival vsaj podoben življenjski slog kot dotlej. A marsikdo ne pozna razlike med pokojninskimi stebri. Kaj torej pomenijo ti pojmi, koliko sredstev bi moral posameznik že med delovno dobo namenjati za dodatno pokojnino in kdaj začeti varčevati za starost?
Zavarovanja veljajo za enega od temeljev urejenih osebnih financ. Ponudbe je veliko, v množici zdravstvenih, premoženjskih, življenjskih, nezgodnih in še kakšnih pa se je pogosto težko znajti. Tokratna oddaja pod drobnogled jemlje predvsem nezgodna, življenjska in premoženjska zavarovanja. V katerih primerih so smiselna in koliko zavarovalnih polic naj bi sklenil posameznik? Je kombinacija zavarovanja z naložbeno komponento dobra izbira ali je za varčevanje bolje izbrati druge produkte? V oddaji tudi o tem, zakaj so mnogi ljudje, ki so bili prizadeti v avgustovskih poplavah, dobili le skromna izplačila.
Krediti, limiti, kartice, obročno nakupovanje … Možnosti za zadolževanje je v današnjem času ogromno. A ne kartic ne limitov ne gre kriviti za finančne težave; krivec je le tisti, ki jih nespametno uporablja in se zadolžuje več, kot si v nekem trenutku lahko privošči. Koliko stane uporaba limita, kaj je pametno zadolževanje in zakaj je pri vsakem kreditnem nakupu priporočljiva udeležba z lastnimi sredstvi?
Inflacija ostaja visoka, obresti za prihranke v bankah je še zdaleč ne dosegajo. Posledično denar na bančnem računu, tisti v nogavici pa sploh, realno izgublja vrednost. Kako prihranke oplemeniti, je izhodiščno vprašanje Tečajnice. Katera oblika varčevanja je najboljša naložba za prihodnost naših otrok? Oddaja prinaša tudi odgovor na vprašanje, kaj je tako imenovana ljudska obveznica, ki naj bi jo kmalu izdala naša država, in komu je ta oblika naložbe namenjena.
Nova sezona Tečajnice prihaja v negotovih razmerah, ki jih še naprej krojijo vojna v Ukrajini in njene posledice, visoka inflacija in ohlajanje gospodarstva. Za uvod v novo sezono preštejemo korake, ki vodijo do urejenih osebnih financ, ugotavljamo, kako težka naj bo zlata rezerva za hude čase in se sprašujemo, kdaj bodo ukrepi Evropske centralne banke za zajezitev inflacije prinesli oprijemljivejše rezultate.
Manj kot tri minute je trajalo, da je v dober kilometer oddaljeno sosesko dron po zraku dostavil (nepolito) kavo, rogljičke in sladoled. Irsko zagonsko podjetje Manna Aero v predmestju Dublina poskusno že dostavlja hrano z naprednimi droni, prepričani so, da bo to kmalu postala povsem običajna praksa. Bo res? Kako? Kakšne so regulacije in potencialne nevarnosti? Je takšen poslovni model sploh vzdržen? Na Irskem je preverjal Luka Hvalc.
Ugotavljamo, kakšna bo mobilnost prihodnosti. Na živahni start-up sceni podjetja razmišljajo tudi o tem, kako se bomo premikali v prihodnje in pri tem precej premikajo meje mogočega. Lani so se kar štirje berlinski start-upi uvrstili med 50 najboljših v tekmovanju za evropsko nagrado za mobilnost. Spoznali boste eno od njih, podjetje Theo ter bolj zrelo podjetje Ebee.
Neveljaven email naslov