Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj je skupna točka mobilnih telefonov, LED svetil, vetrnih elektrarn, električnih vozi in medicinskih raziskav z magnetno resonanco? Magneti. Pridobivajo jih iz tako imenovanih redkih zemelj, ki v zemeljski skorji sicer niso tako redke, so pa redke s strateškega vidika. Skoraj popoln primat na tem področju ima namreč Kitajska, kar je v preteklosti – zlasti leta 2011 – že večkrat sprožilo vratolomne obrate cen redkih zemelj in s tem vplivalo tudi na cene končnih produktov. Pester trg redkih zemelj in to, kakšno vlogo igrajo na njem slovenski proizvajalci, sta bili temi tokratnih Poslovnih krivulj.
Kaj je skupna točka mobilnih telefonov, LED svetil, zabavne elektronike, računalnikov, vetrnih elektrarn, pa električnih in hibridnih avtomobilov, laserjev, medicinskih raziskav z magnetno resonanco, aparatov v gospodinjski elektroniki, sončnih celic, TV-zaslonov? Vsem po vrsti so skupni magneti.
Vsa ta tehnologija, bo, kot pravi dr. Boris Saje, vodja programa magnetnih komponent v Kolektorju, tlakovala pot v prihodnost. Morala bo postati še učinkovitejša, varčnejša in … zato bo zahtevala še več magnetov. Pa imamo zanje dovolj virov? In kako bo špekuliranje z njimi vplivalo na končne cene produktov?
Če lahko že desetletja opazujemo vojno za strateško pomembno nafto, kovine … se vojna za surovinami v minulih letih širi tudi na področje tako imenovanih redkih zemelj, iz katerih lahko med drugim pridobivajo magnete. Ampak naj vas izraz “redke” ne zavede. “Izraz je zavajajoč, ker ga povezujemo z biti ali ne biti na voljo. V zemeljski skorji je redkih zemelj ravno toliko kot mineralov,bakra, niklja, kobalta …” pojasnjuje Saje.
Dobro, če je redkih zemelj, iz katerih izdelajo približno dve tretjini vseh trajnih magnetov na svetu, dovolj, zakaj se potem okrog njih bije vojna? Odgovor se skriva v teh, kdo redke zemlje pridobiva.
Kitajska je torej z leti postala pravi monopolist na trgu redkih zemelj. Pred nekaj leti je proizvedla kar 97 odstotkov vse svetovne proizvodnje redkih zemelj za magnete, pri čemer je bolje, da ne izgubljamo besed, kakšen davek zaradi strupov, ki se sproščajo v ozračje, plača okolje v bližini tovrstnih rudnikov. Kitajci pa ni so le največji proizvajalec redkih zemelj, temveč tudi njihov največji porabnik. To jim prinaša izjemen nadzor nad celotnim trgom in s tem sunkovite preobrate v cenah.
“Bilo je aprila ali maja 2011, ko je naša strateška nabava okrog pol osmih zjutraj dobila konkretno ponudbo za neki redkozemeljski material. Pol ure pozneje sem dobil še eno sporočilo, v katerem je pisalo: “Boris, ta ponudba velja samo še dve uri.” Tako pa se ne da delati,” se spominja Saje.
Balon na trgu redkih zemelj se je tedaj izjemno napihnil … Med drugim se je začel napihovati zaradi napovedi o izjemnem porastu električne mobilnosti in vetrne energije. Izračunali so, da se bo poraba magnetov zanje močno povečala, in ob tem kar naenkrat ugotovili, da virov morda ne bo dovolj.
“Leta 2011 so cene redkih zemelj znorele za faktor 20–25. Potem pa smo se zbudili, Američani, Kanadčani, Japonci, Avstralci, in v štirih letih dosegli, da se je kitajski delež zmanjšal na 85 odstotkov.” – Boris Saje
Ples na trgu redkih zemelj je trajal dalje, balon je počil, zaradi česar so Združene države pred nekaj meseci zaprle enega svojih največjih rudnikov Mt. Pass, ki ga upravlja družba Molycorp. Ta je leta 2011 po letih mirovanja najprej obnovil proizvodnjo zaradi hudih podražitev redkih zemelj, zdaj se ji znova odpoveduje. “S tem se delež naše odvisnosti od Kitajske spet povečuje in bo kmalu spet kakšna panika,” poudarja Saje.
Boris Saje ugotavlja, da dejanska uporaba redkih zemelj ne sledi napovedani, da kitajske rudarske, proizvodne in izvozne kvote še nimajo vpliva na dostopnost redkih zemelj. Da se je delež Kitajske pri proizvodnji redkih zemelj s 97-odstotnega deleža leta 2011 spustil na 86 odstotkov, da dobave niso nikoli izostale, tudi ne v primeru kitajsko-japonskega ribiškega spora ne ter da je treba povečati razvojna prizadevanja za nove materiale, ki bi zmanjšali odvisnost od redkih zemelj in Kitajske.
Naša država je ena redkih v Evropi, ki na področju proizvodnje magnetov tekmuje s svetovno konkurenco. To potrjuje tudi lanskoletni seznam bonitetnih hiš i in Dun & Bradstreet, na katerem so med najbolje ocenjenimi slovenskimi družbami tudi podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo magnetov – na primer Kolektor, Iskra in Magneti Ljubljana, prav slednji so leto pred tem prejeli tudi nagrado rating leta.
Svoj kamenček pri večanju neodvisnosti od redkih kovin in s tem Kitajske pa je dodala tudi slovenska znanost. Na Inštitutu Jožef Stefan so po dveletnih intenzivnih raziskavah letos razvili in uspešno preizkusili novo tehnologijo za proizvodnjo visokoenergijskih magnetov z minimalno vsebnostjo dragocenih težkih redkih zemelj. Ta je kar 16-krat manjša od te, ki so jo poznali do zdaj.
622 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Kaj je skupna točka mobilnih telefonov, LED svetil, vetrnih elektrarn, električnih vozi in medicinskih raziskav z magnetno resonanco? Magneti. Pridobivajo jih iz tako imenovanih redkih zemelj, ki v zemeljski skorji sicer niso tako redke, so pa redke s strateškega vidika. Skoraj popoln primat na tem področju ima namreč Kitajska, kar je v preteklosti – zlasti leta 2011 – že večkrat sprožilo vratolomne obrate cen redkih zemelj in s tem vplivalo tudi na cene končnih produktov. Pester trg redkih zemelj in to, kakšno vlogo igrajo na njem slovenski proizvajalci, sta bili temi tokratnih Poslovnih krivulj.
Kaj je skupna točka mobilnih telefonov, LED svetil, zabavne elektronike, računalnikov, vetrnih elektrarn, pa električnih in hibridnih avtomobilov, laserjev, medicinskih raziskav z magnetno resonanco, aparatov v gospodinjski elektroniki, sončnih celic, TV-zaslonov? Vsem po vrsti so skupni magneti.
Vsa ta tehnologija, bo, kot pravi dr. Boris Saje, vodja programa magnetnih komponent v Kolektorju, tlakovala pot v prihodnost. Morala bo postati še učinkovitejša, varčnejša in … zato bo zahtevala še več magnetov. Pa imamo zanje dovolj virov? In kako bo špekuliranje z njimi vplivalo na končne cene produktov?
Če lahko že desetletja opazujemo vojno za strateško pomembno nafto, kovine … se vojna za surovinami v minulih letih širi tudi na področje tako imenovanih redkih zemelj, iz katerih lahko med drugim pridobivajo magnete. Ampak naj vas izraz “redke” ne zavede. “Izraz je zavajajoč, ker ga povezujemo z biti ali ne biti na voljo. V zemeljski skorji je redkih zemelj ravno toliko kot mineralov,bakra, niklja, kobalta …” pojasnjuje Saje.
Dobro, če je redkih zemelj, iz katerih izdelajo približno dve tretjini vseh trajnih magnetov na svetu, dovolj, zakaj se potem okrog njih bije vojna? Odgovor se skriva v teh, kdo redke zemlje pridobiva.
Kitajska je torej z leti postala pravi monopolist na trgu redkih zemelj. Pred nekaj leti je proizvedla kar 97 odstotkov vse svetovne proizvodnje redkih zemelj za magnete, pri čemer je bolje, da ne izgubljamo besed, kakšen davek zaradi strupov, ki se sproščajo v ozračje, plača okolje v bližini tovrstnih rudnikov. Kitajci pa ni so le največji proizvajalec redkih zemelj, temveč tudi njihov največji porabnik. To jim prinaša izjemen nadzor nad celotnim trgom in s tem sunkovite preobrate v cenah.
“Bilo je aprila ali maja 2011, ko je naša strateška nabava okrog pol osmih zjutraj dobila konkretno ponudbo za neki redkozemeljski material. Pol ure pozneje sem dobil še eno sporočilo, v katerem je pisalo: “Boris, ta ponudba velja samo še dve uri.” Tako pa se ne da delati,” se spominja Saje.
Balon na trgu redkih zemelj se je tedaj izjemno napihnil … Med drugim se je začel napihovati zaradi napovedi o izjemnem porastu električne mobilnosti in vetrne energije. Izračunali so, da se bo poraba magnetov zanje močno povečala, in ob tem kar naenkrat ugotovili, da virov morda ne bo dovolj.
“Leta 2011 so cene redkih zemelj znorele za faktor 20–25. Potem pa smo se zbudili, Američani, Kanadčani, Japonci, Avstralci, in v štirih letih dosegli, da se je kitajski delež zmanjšal na 85 odstotkov.” – Boris Saje
Ples na trgu redkih zemelj je trajal dalje, balon je počil, zaradi česar so Združene države pred nekaj meseci zaprle enega svojih največjih rudnikov Mt. Pass, ki ga upravlja družba Molycorp. Ta je leta 2011 po letih mirovanja najprej obnovil proizvodnjo zaradi hudih podražitev redkih zemelj, zdaj se ji znova odpoveduje. “S tem se delež naše odvisnosti od Kitajske spet povečuje in bo kmalu spet kakšna panika,” poudarja Saje.
Boris Saje ugotavlja, da dejanska uporaba redkih zemelj ne sledi napovedani, da kitajske rudarske, proizvodne in izvozne kvote še nimajo vpliva na dostopnost redkih zemelj. Da se je delež Kitajske pri proizvodnji redkih zemelj s 97-odstotnega deleža leta 2011 spustil na 86 odstotkov, da dobave niso nikoli izostale, tudi ne v primeru kitajsko-japonskega ribiškega spora ne ter da je treba povečati razvojna prizadevanja za nove materiale, ki bi zmanjšali odvisnost od redkih zemelj in Kitajske.
Naša država je ena redkih v Evropi, ki na področju proizvodnje magnetov tekmuje s svetovno konkurenco. To potrjuje tudi lanskoletni seznam bonitetnih hiš i in Dun & Bradstreet, na katerem so med najbolje ocenjenimi slovenskimi družbami tudi podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo magnetov – na primer Kolektor, Iskra in Magneti Ljubljana, prav slednji so leto pred tem prejeli tudi nagrado rating leta.
Svoj kamenček pri večanju neodvisnosti od redkih kovin in s tem Kitajske pa je dodala tudi slovenska znanost. Na Inštitutu Jožef Stefan so po dveletnih intenzivnih raziskavah letos razvili in uspešno preizkusili novo tehnologijo za proizvodnjo visokoenergijskih magnetov z minimalno vsebnostjo dragocenih težkih redkih zemelj. Ta je kar 16-krat manjša od te, ki so jo poznali do zdaj.
V vsaki slovenski občini najdemo kak evropski projekt. Morda je prav zaradi njega vaše življenje lepše, lažje, znosnejše. O dosežkih kohezijske politike pri nas, predvsem pa o možnostih in priložnostih, ki jih ponuja novo finančno obdobje, je govoril Bojan Suvorov, direktor Urada za kohezijsko politiko.
Vajeništvo - v Sloveniji smo ga nekoč že imeli, a naj bi predstavljal prevelik strošek. Ali podjetja danes še razmišljajo tako, ali raje gledajo na vajence kot investicijo za prihodnost? Predstavljamo pozitiven primer na področju vajeništva, to je primer nemškega dualnega sistema.
O tem, kako poteka poslovna "svilna pot" med Kitajsko in Evropo smo se pogovarjali s prof. dr. Hellmutom Schüttejem.
Množično financiranje postaja vse bolj priljubljen model poslovanja in vsak dan smo priča malemu morju uspešnih zgodb s platform, kot sta denimo Kickstarter in IndieGogo. Zato smo se v tokratnih poslovnih krivuljah odločili, da odgovorimo na vprašanja, komu vse je namenjeno množično financiranje, zakaj je tako priljubljeno in kako naj se ga tako podjetja kot posamezniki sploh lotijo. V pogovoru s finskim strokovnjakom za množično financiranje Joukom Ahvenainenom.
Organizacijska zapletenost podjetij se je v desetletju in pol povečala vsaj za 50, ponekod pa celo za 350 odstotkov, kar pa negativno vpliva na udeleženost zaposlenih, njihovo zavzetost, zadovoljstvo in s tem na produktivnost organizacije. Yves Morieux, eden izmed vodilnih svetovnih strokovnjakov za strategijo in organizacijo ter soavtor knjižne uspešnice Six Simple Rules pozna rešitev. V pogovoru za Poslovne krivulje na Valu 202 bo odstrl nekaj ključnih napotkov o tem, kako upravljati s kompleksnostjo podjetij in organizacij, ne da bi pri tem zapletali njihovo delovanje. Zanimalo nas bo tudi, kako bi lahko z njegovimi pravili izboljšali sodelovanje v celotni regiji Jugovzhodne Evrope.
Organizacijska zapletenost podjetij se je v desetletju in pol povečala vsaj za 50, ponekod pa celo za 350 odstotkov, kar pa negativno vpliva na udeleženost zaposlenih, njihovo zavzetost, zadovoljstvo in s tem na produktivnost organizacije. Yves Morieux, eden izmed vodilnih svetovnih strokovnjakov za strategijo in organizacijo ter soavtor knjižne uspešnice Six Simple Rules pozna rešitev. V pogovoru za Poslovne krivulje na Valu 202 bo odstrl nekaj ključnih napotkov o tem, kako upravljati s kompleksnostjo podjetij in organizacij, ne da bi pri tem zapletali njihovo delovanje. Zanimalo nas bo tudi, kako bi lahko z njegovimi pravili izboljšali sodelovanje v celotni regiji Jugovzhodne Evrope.
Na prvi pogled dinamičen in privlačen dogodek Elevator pitch festival, ki bi ga lahko opisali kot nekakšen zmenek med iskalci zaposlitve in delodajalci, je namesto učinka, tj. zmanjšanje števila ljudi na Zavodu za zaposlovanje, za seboj pustil številna razočaranja iskalcev dela in prenekatera odprta vprašanja.
Na prvi pogled dinamičen in privlačen dogodek Elevator pitch festival, ki bi ga lahko opisali kot nekakšen zmenek med iskalci zaposlitve in delodajalci, je namesto učinka, tj. zmanjšanje števila ljudi na Zavodu za zaposlovanje, za seboj pustil številna razočaranja iskalcev dela in prenekatera odprta vprašanja.
Pred kakšnimi izzivi je voditelj prihodnosti in kako ustvarja za družbo boljši jutri, bosta razložila direktorica Hill International Mojca Križnar in izvršni direktor Slovenskega združenja za kakovost in odličnost Aleš Košir.
Zgodba o družinskih podjetjih ima pogosto precej ustaljen scenarij. Bančniki in zasebni vlagatelji prepričajo lastnika, da proda svoj delež v podjetju za kapital, zaradi slabih naložb oziroma poslovnih odločitev pa podjetje prej ali slej pristane v rokah konkurence. Zgodba 60-letnega podjetnika ter častnega konzula Slovenije v Nemčiji, Stefana Messerja, pa je izjema pri tem pravilu. Messer že več kot 28 let deluje na področju proizvodnje industrijskih plinov, že 23 let pa je podjetje navzoče tudi pri nas, v Sloveniji, kjer naj bi do leta 2017, tudi zaradi njegove pomoči, zaživela prva kisikarna.
Predstavili bomo nekaj španskih kohezijskih izkušenj in aksiomov, ki se jih držijo pri uspešni pripravi in izvedbi evropskih projektov. Z njimi je Španija v zadnjih letih nekoliko omilila posledice hude krize, s katero se spopada, saj je velik del svoje infrastrukture zgradila in modernizirala prav z evropskim denarjem.
Kako spodbuditi zeleno podjetništvo za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti? Mestne občine v Sloveniji prek teritorialnega dialoga z Ministrstvom za okolje poskušajo oblikovati smernice za pripravo trajnostnih urbanih strategij, s ciljem razvoja oziroma prenove degradiranih območij, ustvarjanja novih delovnih mest ter tudi izboljšave delovnega okolja. Kaj se lahko Slovenci naučimo na podlagi skandinavskega primera in kako v tej smeri razmišljajo v nekaterih slovenskih občinah.
Kako spodbuditi zeleno podjetništvo za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti? Mestne občine v Sloveniji prek teritorialnega dialoga z Ministrstvom za okolje poskušajo oblikovati smernice za pripravo trajnostnih urbanih strategij, s ciljem razvoja oziroma prenove degradiranih območij, ustvarjanja novih delovnih mest ter tudi izboljšave delovnega okolja. Kaj se lahko Slovenci naučimo na podlagi skandinavskega primera in kako v tej smeri razmišljajo v nekaterih slovenskih občinah.
Ob nedavni prodaji Pivovarne Laško tuji multinacionalki so se v javnosti pojavila vprašanja, kaj se utegne zgoditi z obema močnima blagovnima znamkama slovenskih piv. Ali bo sprememba lastništva vplivala tudi na samo dojemanje blagovne znamke in našo, recimo lokalno, dojemanje zelene “štajerskosti” ali rdeče “ljubljanskosti”. Je Heineken kupil pivovarno ali predvsem blagovni znamki, ki ju bo uspešno tržil naprej? Strokovnjaki trdijo, da je nacionalna blagovna znamka pri pivu še mnogo bolj pomembna kot pri ostalih produktih. Pogovor z Zenelom Batageljem, oglaševalcem in strokovnjakom s področja znamčenja.
Smuči za hojo po vodi, volilni lističi, s katerimi bi lahko hkrati volili in odstavili poslanca, voz za obiranje jagod, dereze za okrog pasu, s katerimi bi preprečili zdrs v hribih ? To je le nekaj patentov, ki so jih minuli konec tedna v Tehniškem muzeju v Bistri predstavili slovenski izumitelji. Približno 200 jih šteje združenje “Aktivni slovenski inovatorji”, vsako leto pa na trg uspešno prodrejo s približno 20 patenti. A koliko jih tam dejansko zaživi? Kljub krilaticam, da je Slovenija država inovacij, inovatorji tarnajo, da razmere niso rožnate. Kako je z vprašanjem intelektualne lastnine, razvojem prototipov, podjetništvom in trženjem inovacij, raziskujemo v tokratnih Poslovnih krivuljah.
To je recept za ženske v podjetništvu, pravi Monica Dodi, prodorna Američanka, poslovna ženska, ki je odprla tudi poseben sklad tveganega kapitala za mlade podjetnice. Dodijeva si je sicer poslovno pot utrla kot soustanoviteljica mreže MTV Europe, sodelovala je tudi z Walt Disneyjem in ameriško medijsko korporacijo AOL. Ob delu v poslu – zanimivo – trenira tudi nogomet. Kot pravi, šport človeka navadi dela v kolektivu in ga nauči, da se glasno postavi sam zase. Oboje svetuje zagnanim podjetniškim novincem, zlasti ženskam, ki se po njenem veliko premalo odločajo za podjetništvo. Pogovor z njo objavljamo v torek ob 10ih v Poslovnih krivuljah na Valu 202.
Le čevlje sodi naj Kopitar. In kam sodijo čevlji? Med obvezno poceni šaro ali skoraj umetniške stvaritve? Kako luksuzne blagovne znamke tekmujejo s cenejšimi izdelki, kako rastejo trgi za najdražje izdelke in koliko inovativnosti združuje par čevljev? Gost Poslovnih krivulj in Anje Hlača Ferjančič je Marco Comazzi, direktor za izvoz v švicarskem podjetju Bally.
Na trgu dela je veliko iskalcev zaposlitve, trenutno nekaj več kot 122 tisoč, razpisanih delovnih mest pa občutno manj. Kako med široko ponudbo iskalcev podjetje najde pravo osebo? Oziroma kako podjetje in iskalec zaposlitve najdeta eden drugega? Ena od možnosti je sodelovanje v Zaposlitvenem izzivu. Gre za projekt Zavoda za zaposlovanje, ki spodbuja zaposlovanje pri najboljših zaposlovalcih na drugačen, interaktiven način. V ožjem izboru se iskalci zaposlitve pomerijo v reševanju problemske naloge, ki jo določi podjetje. In po dolgem času je iz vrst gospodarstva slišati pohvale na račun javnega zavoda.
V Poslovnih krivuljah bomo prepletli izzive, ki jih predstavlja jugovzhodno evropski trg, inovativnost in zagnanost mladih podjetnikov in izkušnjo povezovanja čezmejnih slovensko-koroških kooperacijskih skupin. Sliši se kompleksno, a gre za povsem preprosto in simpatično zgodbo, v kateri vsaj za zdaj ni pogodb, saj se trije mladi podjetniki Tomaž Lojak iz podjetja SOS, Jure Grahek iz podjetja G-plast in Alexander Mann iz podjetja Con trade iz Celovca “vse zmenijo ob pivu”.
V Poslovnih krivuljah bomo prepletli izzive, ki jih predstavlja jugovzhodno evropski trg, inovativnost in zagnanost mladih podjetnikov in izkušnjo povezovanja čezmejnih slovensko-koroških kooperacijskih skupin. Sliši se kompleksno, a gre za povsem preprosto in simpatično zgodbo, v kateri vsaj za zdaj ni pogodb, saj se trije mladi podjetniki Tomaž Lojak iz podjetja SOS, Jure Grahek iz podjetja G-plast in Alexander Mann iz podjetja Con trade iz Celovca “vse zmenijo ob pivu”.
Neveljaven email naslov