Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj je skupna točka mobilnih telefonov, LED svetil, vetrnih elektrarn, električnih vozi in medicinskih raziskav z magnetno resonanco? Magneti. Pridobivajo jih iz tako imenovanih redkih zemelj, ki v zemeljski skorji sicer niso tako redke, so pa redke s strateškega vidika. Skoraj popoln primat na tem področju ima namreč Kitajska, kar je v preteklosti – zlasti leta 2011 – že večkrat sprožilo vratolomne obrate cen redkih zemelj in s tem vplivalo tudi na cene končnih produktov. Pester trg redkih zemelj in to, kakšno vlogo igrajo na njem slovenski proizvajalci, sta bili temi tokratnih Poslovnih krivulj.
Kaj je skupna točka mobilnih telefonov, LED svetil, zabavne elektronike, računalnikov, vetrnih elektrarn, pa električnih in hibridnih avtomobilov, laserjev, medicinskih raziskav z magnetno resonanco, aparatov v gospodinjski elektroniki, sončnih celic, TV-zaslonov? Vsem po vrsti so skupni magneti.
Vsa ta tehnologija, bo, kot pravi dr. Boris Saje, vodja programa magnetnih komponent v Kolektorju, tlakovala pot v prihodnost. Morala bo postati še učinkovitejša, varčnejša in … zato bo zahtevala še več magnetov. Pa imamo zanje dovolj virov? In kako bo špekuliranje z njimi vplivalo na končne cene produktov?
Če lahko že desetletja opazujemo vojno za strateško pomembno nafto, kovine … se vojna za surovinami v minulih letih širi tudi na področje tako imenovanih redkih zemelj, iz katerih lahko med drugim pridobivajo magnete. Ampak naj vas izraz “redke” ne zavede. “Izraz je zavajajoč, ker ga povezujemo z biti ali ne biti na voljo. V zemeljski skorji je redkih zemelj ravno toliko kot mineralov,bakra, niklja, kobalta …” pojasnjuje Saje.
Dobro, če je redkih zemelj, iz katerih izdelajo približno dve tretjini vseh trajnih magnetov na svetu, dovolj, zakaj se potem okrog njih bije vojna? Odgovor se skriva v teh, kdo redke zemlje pridobiva.
Kitajska je torej z leti postala pravi monopolist na trgu redkih zemelj. Pred nekaj leti je proizvedla kar 97 odstotkov vse svetovne proizvodnje redkih zemelj za magnete, pri čemer je bolje, da ne izgubljamo besed, kakšen davek zaradi strupov, ki se sproščajo v ozračje, plača okolje v bližini tovrstnih rudnikov. Kitajci pa ni so le največji proizvajalec redkih zemelj, temveč tudi njihov največji porabnik. To jim prinaša izjemen nadzor nad celotnim trgom in s tem sunkovite preobrate v cenah.
“Bilo je aprila ali maja 2011, ko je naša strateška nabava okrog pol osmih zjutraj dobila konkretno ponudbo za neki redkozemeljski material. Pol ure pozneje sem dobil še eno sporočilo, v katerem je pisalo: “Boris, ta ponudba velja samo še dve uri.” Tako pa se ne da delati,” se spominja Saje.
Balon na trgu redkih zemelj se je tedaj izjemno napihnil … Med drugim se je začel napihovati zaradi napovedi o izjemnem porastu električne mobilnosti in vetrne energije. Izračunali so, da se bo poraba magnetov zanje močno povečala, in ob tem kar naenkrat ugotovili, da virov morda ne bo dovolj.
“Leta 2011 so cene redkih zemelj znorele za faktor 20–25. Potem pa smo se zbudili, Američani, Kanadčani, Japonci, Avstralci, in v štirih letih dosegli, da se je kitajski delež zmanjšal na 85 odstotkov.” – Boris Saje
Ples na trgu redkih zemelj je trajal dalje, balon je počil, zaradi česar so Združene države pred nekaj meseci zaprle enega svojih največjih rudnikov Mt. Pass, ki ga upravlja družba Molycorp. Ta je leta 2011 po letih mirovanja najprej obnovil proizvodnjo zaradi hudih podražitev redkih zemelj, zdaj se ji znova odpoveduje. “S tem se delež naše odvisnosti od Kitajske spet povečuje in bo kmalu spet kakšna panika,” poudarja Saje.
Boris Saje ugotavlja, da dejanska uporaba redkih zemelj ne sledi napovedani, da kitajske rudarske, proizvodne in izvozne kvote še nimajo vpliva na dostopnost redkih zemelj. Da se je delež Kitajske pri proizvodnji redkih zemelj s 97-odstotnega deleža leta 2011 spustil na 86 odstotkov, da dobave niso nikoli izostale, tudi ne v primeru kitajsko-japonskega ribiškega spora ne ter da je treba povečati razvojna prizadevanja za nove materiale, ki bi zmanjšali odvisnost od redkih zemelj in Kitajske.
Naša država je ena redkih v Evropi, ki na področju proizvodnje magnetov tekmuje s svetovno konkurenco. To potrjuje tudi lanskoletni seznam bonitetnih hiš i in Dun & Bradstreet, na katerem so med najbolje ocenjenimi slovenskimi družbami tudi podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo magnetov – na primer Kolektor, Iskra in Magneti Ljubljana, prav slednji so leto pred tem prejeli tudi nagrado rating leta.
Svoj kamenček pri večanju neodvisnosti od redkih kovin in s tem Kitajske pa je dodala tudi slovenska znanost. Na Inštitutu Jožef Stefan so po dveletnih intenzivnih raziskavah letos razvili in uspešno preizkusili novo tehnologijo za proizvodnjo visokoenergijskih magnetov z minimalno vsebnostjo dragocenih težkih redkih zemelj. Ta je kar 16-krat manjša od te, ki so jo poznali do zdaj.
623 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Kaj je skupna točka mobilnih telefonov, LED svetil, vetrnih elektrarn, električnih vozi in medicinskih raziskav z magnetno resonanco? Magneti. Pridobivajo jih iz tako imenovanih redkih zemelj, ki v zemeljski skorji sicer niso tako redke, so pa redke s strateškega vidika. Skoraj popoln primat na tem področju ima namreč Kitajska, kar je v preteklosti – zlasti leta 2011 – že večkrat sprožilo vratolomne obrate cen redkih zemelj in s tem vplivalo tudi na cene končnih produktov. Pester trg redkih zemelj in to, kakšno vlogo igrajo na njem slovenski proizvajalci, sta bili temi tokratnih Poslovnih krivulj.
Kaj je skupna točka mobilnih telefonov, LED svetil, zabavne elektronike, računalnikov, vetrnih elektrarn, pa električnih in hibridnih avtomobilov, laserjev, medicinskih raziskav z magnetno resonanco, aparatov v gospodinjski elektroniki, sončnih celic, TV-zaslonov? Vsem po vrsti so skupni magneti.
Vsa ta tehnologija, bo, kot pravi dr. Boris Saje, vodja programa magnetnih komponent v Kolektorju, tlakovala pot v prihodnost. Morala bo postati še učinkovitejša, varčnejša in … zato bo zahtevala še več magnetov. Pa imamo zanje dovolj virov? In kako bo špekuliranje z njimi vplivalo na končne cene produktov?
Če lahko že desetletja opazujemo vojno za strateško pomembno nafto, kovine … se vojna za surovinami v minulih letih širi tudi na področje tako imenovanih redkih zemelj, iz katerih lahko med drugim pridobivajo magnete. Ampak naj vas izraz “redke” ne zavede. “Izraz je zavajajoč, ker ga povezujemo z biti ali ne biti na voljo. V zemeljski skorji je redkih zemelj ravno toliko kot mineralov,bakra, niklja, kobalta …” pojasnjuje Saje.
Dobro, če je redkih zemelj, iz katerih izdelajo približno dve tretjini vseh trajnih magnetov na svetu, dovolj, zakaj se potem okrog njih bije vojna? Odgovor se skriva v teh, kdo redke zemlje pridobiva.
Kitajska je torej z leti postala pravi monopolist na trgu redkih zemelj. Pred nekaj leti je proizvedla kar 97 odstotkov vse svetovne proizvodnje redkih zemelj za magnete, pri čemer je bolje, da ne izgubljamo besed, kakšen davek zaradi strupov, ki se sproščajo v ozračje, plača okolje v bližini tovrstnih rudnikov. Kitajci pa ni so le največji proizvajalec redkih zemelj, temveč tudi njihov največji porabnik. To jim prinaša izjemen nadzor nad celotnim trgom in s tem sunkovite preobrate v cenah.
“Bilo je aprila ali maja 2011, ko je naša strateška nabava okrog pol osmih zjutraj dobila konkretno ponudbo za neki redkozemeljski material. Pol ure pozneje sem dobil še eno sporočilo, v katerem je pisalo: “Boris, ta ponudba velja samo še dve uri.” Tako pa se ne da delati,” se spominja Saje.
Balon na trgu redkih zemelj se je tedaj izjemno napihnil … Med drugim se je začel napihovati zaradi napovedi o izjemnem porastu električne mobilnosti in vetrne energije. Izračunali so, da se bo poraba magnetov zanje močno povečala, in ob tem kar naenkrat ugotovili, da virov morda ne bo dovolj.
“Leta 2011 so cene redkih zemelj znorele za faktor 20–25. Potem pa smo se zbudili, Američani, Kanadčani, Japonci, Avstralci, in v štirih letih dosegli, da se je kitajski delež zmanjšal na 85 odstotkov.” – Boris Saje
Ples na trgu redkih zemelj je trajal dalje, balon je počil, zaradi česar so Združene države pred nekaj meseci zaprle enega svojih največjih rudnikov Mt. Pass, ki ga upravlja družba Molycorp. Ta je leta 2011 po letih mirovanja najprej obnovil proizvodnjo zaradi hudih podražitev redkih zemelj, zdaj se ji znova odpoveduje. “S tem se delež naše odvisnosti od Kitajske spet povečuje in bo kmalu spet kakšna panika,” poudarja Saje.
Boris Saje ugotavlja, da dejanska uporaba redkih zemelj ne sledi napovedani, da kitajske rudarske, proizvodne in izvozne kvote še nimajo vpliva na dostopnost redkih zemelj. Da se je delež Kitajske pri proizvodnji redkih zemelj s 97-odstotnega deleža leta 2011 spustil na 86 odstotkov, da dobave niso nikoli izostale, tudi ne v primeru kitajsko-japonskega ribiškega spora ne ter da je treba povečati razvojna prizadevanja za nove materiale, ki bi zmanjšali odvisnost od redkih zemelj in Kitajske.
Naša država je ena redkih v Evropi, ki na področju proizvodnje magnetov tekmuje s svetovno konkurenco. To potrjuje tudi lanskoletni seznam bonitetnih hiš i in Dun & Bradstreet, na katerem so med najbolje ocenjenimi slovenskimi družbami tudi podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo magnetov – na primer Kolektor, Iskra in Magneti Ljubljana, prav slednji so leto pred tem prejeli tudi nagrado rating leta.
Svoj kamenček pri večanju neodvisnosti od redkih kovin in s tem Kitajske pa je dodala tudi slovenska znanost. Na Inštitutu Jožef Stefan so po dveletnih intenzivnih raziskavah letos razvili in uspešno preizkusili novo tehnologijo za proizvodnjo visokoenergijskih magnetov z minimalno vsebnostjo dragocenih težkih redkih zemelj. Ta je kar 16-krat manjša od te, ki so jo poznali do zdaj.
V Poslovnih krivuljah bomo prepletli izzive, ki jih predstavlja jugovzhodno evropski trg, inovativnost in zagnanost mladih podjetnikov in izkušnjo povezovanja čezmejnih slovensko-koroških kooperacijskih skupin. Sliši se kompleksno, a gre za povsem preprosto in simpatično zgodbo, v kateri vsaj za zdaj ni pogodb, saj se trije mladi podjetniki Tomaž Lojak iz podjetja SOS, Jure Grahek iz podjetja G-plast in Alexander Mann iz podjetja Con trade iz Celovca “vse zmenijo ob pivu”.
Start-upi so danes postali nekakšno testno polje, korak k izgradnji širše zgodbe uspešnega podjetja.
Start-upi so danes postali nekakšno testno polje, korak k izgradnji širše zgodbe uspešnega podjetja.
Pri nas namesto da bi delali z roko v roki, merimo mišice, kdo je boljši, kdo prispeva več k blagostanju družbe in kdo je kriv za nastalo krizo. Morda pa se bo zimzelen boj med gospodarstvom in javnimi uslužbenci končno končal. Ministrstvo za javno upravo napoveduje merjenje učinkovitosti v javnem sektorju in s tem tudi spremembo plačilnega sistema, v katerem bodo prizadevni nagrajeni, neučinkoviti pa sankcionirani. Če vas ob tem stiska panika, se ustavite in premislite, ali res ne bi mogli narediti več? Namreč, prostora za večjo delovno učinkovitost je bojda še dovolj. Tako pravi Branko Žibrat iz svetovalne agencije A.T. Kearny-ja, soavtor mednarodne študije, ki je pokazala, da so javni uslužbenci sami ocenili sebe izrazito samokritično v smislu, da bi lahko v delovnem času naredili več. A manjka jim vodstvo, ki bi znalo delo načrtovati tako, da bi lahko dosegli hitre in dobre rezultate.
Obalno-kraška regija ponuja najrazličnejše možnosti za gospodarski razvoj. Številne cilje so v tej regiji že dosegli tudi v okviru evropske kohezijske politike. V finančni perspektivi 2007-2013, ki se v resnici končuje z letošnjim letom, so na Obali in Krasu z evropskimi sredstvi sofinancirali kar 200 projektov na področju energetike, infrastrukture, izobraževanja, raziskovanja, podjetništva, nevladnih organizacij, povezovanja naravnih in kulturnih potencialov in še bi lahko naštevali. Izpostavljamo nekaj evropskih projektov iz te regije.
“Če želite obstati v prodajnem svetu, morate biti digitalni,” pravi Christian Baudis, digitalni ekspert in podjetnik ter nekdanji direktor Googla Nemčija. Če ste analogni prodajalci, je zdaj še zadnji čas za digitalizacijo. In da tukaj ne gre za špekulacije, dokazuje lanska prodaja pametnih telefonov. Prodanih je bilo 1,5 milijarde, kar je več kot je bilo prodanih osebnih računalnikov v zadnjih 37 letih. Če vas ta podatek ne spodbudi k spremembi razmišljanja, pa vas bodo k temu morda spodbudile Poslovne krivulje.
Vsi govorimo o tem, kako potegniti voz slovenskega gospodarstva iz krize, a ob tem nihče ne pomisli, da imajo prav posebno moč za to, ženske. Podatki verodostojnih javnomnenjskih raziskav kažejo, da so ravno panožni paradni konji in največji dobičkarji tista podjetja, kjer si v upravah vodstvene stolčke enakopravno razdelijo ženske in moški. To je logično, če samo pomislite, kako velik trg izgubite, če razumete le potrebe starejših belih moških. Tako se še vedno opisuje večji del ne samo slovenskega, ampak svetovnega menedžmenta. Koliko časa bomo še izgubljali priložnost za boljši jutri, morda samo zato, ker se bolje sliši “šef” kot pa “šefica”?
Skoraj deset let je že minilo odkar so pri Združenju Manager predstavili zadnja priporočila pri sklepanju individualnih pogodb vodilnih menedžerjev v gospodarskih družbah. Revizija se je zdela smiselna, ker plače vodilnih še kar naprej burijo duhove tako v strokovni kot v širši javnosti.
Cilj kohezijske politike je boljše življenje ljudi v Evropski uniji! To je eno izmed sporočil evropske komisarke za regionalno politiko, ki je pred dnevi obiskala Slovenijo, za katero pravi, da je že zdaj evropska zgodba o uspehu. Corina Creţu je prepričana, da bomo svoje ambicije uresničili tudi v novi finančni perspektivi. V Poslovnih krivuljah bomo govorili o našem koriščenju evropskih sredstev v iztekajočem programskem obdobju, o načrtovanih evropskih projektih, slišali pa boste tudi nekaj poudarkov iz pogovora z evropsko komisarko.
Odpravljamo se na trg, ki obožuje luksuzne izdelke in kjer besede kriza ne poznajo! Nekaj nerokometnih številk. Sicer niso tako sveže kot rokometne, a so zadnje, ki jih imamo. Blagovna menjava med Slovenijo in Katarjem je v prvih 8ih mesecih lanskega leta znašala več kot 21 milijonov evrov. V tem obdobju je Slovenija v Katar izvozila za 5,8 milijona evrov blaga, uvozila pa za 15,5 milijonov evrov blaga, predvsem nafte. Čisto možno je, da bodo te številke v prihodnje bistveno drugačne.
V pogovoru z dr. Evo Boštjančič tokrat o tem, kako doseči zadovoljstvo oziroma zavzetost pri delu.
Od lanskega junija so cene nafte padle za dobrih 45% in trenutno kaže, da bodo načrpane količine v Savdski Arabiji ali Združenih državah Amerike še nekaj časa presegale povpraševanje. Zgodba o nafti skriva geostrateška razmerja med državami. Nizke cene pa po eni strani na kolena spravljajo države izvoznice nafte, zelo odvisne od prodaje tega energenta, po drugi strani pa koristijo svetovni porabi.
Leta 2050 bo na svetu več kot tretjina ljudi starejših od 65 let, število stoletnikov se bo podeseterilo. Na vsakem koraku bodo tisočkrat zmogljivejši računalniki, potreba po energiji se bo ob zdajšnji porabi podvojila, srednji razred Zemljanov se bo povečal za več kot poldrugo milijardo, po cestah bodo vozila avtonomna vozila, roboti pa bodo odločitve sprejemali s pomočjo čustev. Kako prihodnji razvoj sveta vidi avtor knjige Svet leta 2050 Nemec Ulrich Eberl, ki je v družbi Siemens odgovoren za komuniciranje inovacij, v tokratnih Poslovnih krivuljah.
Te dni smo v Sloveniji dobili knjigo “Kako do službe?”, ki je sicer drugi tovrsten priročnik na našem trgu. Avtorica Tamara Guzelj, ki na kadrovskem področju deluje 15 let, pravi, da so stare metode iskanja zaposlitve postale popolnoma neučinkovite, zato se moramo izziva lotiti drugače.
Dobra strategija, ki je ne moremo uresničiti, ne obstaja. “To je kot pošast Loch Ness. Dobra strategija, ki jo le slabo izvajamo. To ni možno,” je prepričan profesor Roger Martin. V svojih člankih poudarja, da dobra strategija vključuje vse zaposlene. Je kratka, jasna in izvedljiva. Dobra strategija odgovarja na pet ključnih vprašanj. Kje lahko zmagamo, kje bomo delovali, kako bomo zmagali, kakšne sposobnosti potrebujemo in kateri menedžerski procesi so za to potrebni?
Podjetja so v krizi močno zmanjšala proračune za darila. Vendar pa se obdarovanje ne bi smeli odreči, še posebej, če je namen obdarovanja bit prijazen do nekoga in mu reč hvala za ves tvoj trud, opazil sem, kaj si v zadnjem letu naredil. O darilih, njihovem sporočilu in idejah v pogovoru z Lučko Peljhan, strokovnjakinjo za poslovno obdarovanje.
Predstavljajte si zajtrk prihodnosti: na kruh obogaten s fižolom namažete maslo in marmelado, zraven pa spijete proteinski šejk iz žuželk, mokarjev. Izboljšan kruh in napitek iz žuželk sta le dve izmed nagrajenih idej Biostartup vikenda Več kot hrana! Študenti različnih smeri, od ekonomije do humanistike in živilstva, so prvi konec tedna v novembru na Biotehniški fakulteti v Ljubljani v devetih skupinah pod budnim nadzorom strokovno usposobljenih mentorjev razvijali svoje podjetniške ideje. Kakšen inovativen poslovni potencial se skriva na področju prehranske industrije preverjamo v tokratnih poslovnih krivuljah.
Gojenje čmrljev, prevoz nevarnih odpadkov, večjezične knjige za otroke … to je le nekaj podjetniških idej, ki so jih mladi v minulih mesecih razvijali v okviru programa Podjetno v svet podjetništva. Zdaj so pripravljeni, pravijo, pripravljeni, da se poženejo na trg. V programu Podjetno v svet podjetništva se je do zdaj usposabljalo približno 700 mladih s končano višje- ali visokošolsko izobrazbo, več kot polovica jih zdaj ustvarja v svojem podjetju.
Podjetja v tuji lasti so pogosto boljši delodajalci kot slovenska podjetja, a jih javnost še vedno ne sprejema z naklonjenostjo. V zadnjih dneh smo spet veliko poslušali o tujih neposrednih naložbah, najprej na t. i. FDI Summitu (vrhu o tujih neposrednih naložbah) na Ekonomski fakulteti, nato še na podelitvi nagrad agencije SPIRIT zanajboljše tuje naložbenike. Nagrado so prejela štiri podjetja: Sumida Slovenija, Hofer trgovina, Elrad International ter Količevo Karton.
Na kaj pomislite, ko slišite besedno zvezo “program prizanesljivosti”? Najbrž ne na to, da gre za odličen zasilni izhod za podjetja, ki sodelujejo v kartelu. Gost Poslovnih krivulj bo nemški strokovnjak za preprečevanje omejevanja konkurence Wolfgang Heckenberger: “Vsak posameznik, ki razmišlja o tem, da bi sodeloval v kartelu, ne škodi le podjetju, ampak tudi samemu sebi. Res mora biti nor.” Kdo je v resnici nor? Tisti, ki služijo zaradi kartelnih dogovorov, potrošniki, ki plačujejo višjo ceno ali podjetja, ki se zatečejo v program prizanesljivosti?
Neveljaven email naslov