Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mobilna tehnologija vse bolj drzno vstopa v muzeje, galerije, naravne parke in druge nosilce dediščine. Pred dnevi so v Ljubljani, denimo, predstavili mobilno platformo Nexto, novo orodje, ki obisk zbirk in naravnih danosti v Sloveniji dela uporabniku prijaznejši in dostopnejši.
Deluje tako v Škocjanskih jamah, Narodni galeriji, kot v Tehniškem muzeju Slovenije, po mnenju nekaterih bi lahko marsikje nadomestila celo turistične vodnike. Da se vez med muzeji in digitalnim krepi, kažejo prizadevanja osrednjih svetovnih muzejskih ustanov, ki v predstavitev svojih zbirk vse bolj vključujejo sodobno tehnologijo.
Mobilna platforma Nexto ponuja zanimivo izkušnjo s slovensko dediščino
Mobilna tehnologija vse bolj drzno vstopa v muzeje, galerije, naravne parke in druge nosilce dediščine. Pred dnevi so v Ljubljani predstavili mobilno platformo Nexto, novo orodje, ki obisk zbirk in naravnih danosti v Sloveniji dela uporabniku prijaznejši in dostopnejši. Deluje tako v Škocjanskih jamah, Narodni galeriji, kot v Tehniškem muzeju Slovenije, po mnenju nekaterih bi lahko marsikje nadomestila celo turistične vodnike. Da se vez med muzeji in digitalnim krepi, kažejo prizadevanja osrednjih svetovnih muzejskih ustanov, ki v predstavitev svojih zbirk vse bolj vključujejo sodobno tehnologijo.
Primer iz tujine: Metropolitanski muzej v New Yorku je leta 2013 za šefa oddelka za digitalne rešitve najel enega izmed najbolj prepoznavnih ameriških novinarjev na področju novih medijev in tehnologije Sreeja Sreenivasana. Ja, muzej kakršen je newyorški, ima povsem svojo divizijo zaposlenih, ki skrbijo za njegovo prepoznavnost na družabnih omrežjih, za razvoj obiskovalcu prijaznih aplikacij v muzeju in – pazite – v takšni diviziji zaposluje skoraj 70 ljudi. Kaj pa Slovenija – kako je z novimi tehnologijami v naših galerijah in muzejih?
“Poznam predvsem nizozemske in angleške muzeje, ki digitalne platforme uporabljajo že kar nekaj let. Vsekakor moramo stopiti na ta vlak.”
Janja Rebolj, Mestni muzej Ljubljana
Tudi v prenovljeni Narodni galeriji v Ljubljani obiskovalcem ponujajo prenovljen koncept izkušnje umetniških del. Pomočnik direktorice Narodne galerije Bojan Kuhar: “Digitalnost je pomembna zaradi ohranjanja dediščine, staro umetnost se lahko približa mlajšim obiskovalcem.”
Pri tovrstnih pristopih ne gre le za nove tehnološke rešitve, ampak tudi za vprašanje interpretacije. Ni pomembno le povedati, temveč kako to poveš.
Naši hrami kulturne dediščine se torej zavedajo, da bodo morali s sebe stepsti prah, obiskovalca nagovarjati že v njegovem domu, ga vabiti s pomočjo socialnih omrežij in mu, ko jih obišče, umetnine približati po različnih komunikacijskih kanalih. Pa je človek, ki se po muzejih sprehaja s pametnim telefonom in slušalkami v ušesih in lovi QR kode, pri nas že kaj pogost pojav?
Za zdaj niti ne, a zna biti kmalu drugače. Ekipa Studia Proxima je predstavila mobilno aplikacijo Nexto, ki brezplačno ponuja multimedijsko vsebino tridesetih večjih muzejev v Sloveniji, v kratkem nameravajo nabor ustanov najmanj podvojiti.
Tako te po Narodni galeriji ne vodi več le kustos, ampak lahko že doma ali pozneje na pravem sprehodu med umetninami s pomočjo pametnega telefona slediš umetniškim obdobjem.
Aplikacija in spletni vmesnik Nexto sta brezplačni in na voljo v več jezikih tako za obiskovalce kot upravljavce tovrstnih muzejskih zbirk, ki sami sooblikujejo vsebino. V njej najdete številne ljubljanske muzeje in galerije, z njo se lahko namenite po muzejih Celja, Maribora, Kopra, Murske Sobote, Idrije, Žalca in tako naprej. Deluje tako, da vam daje podatke o vaši neposredni okolici.
“Mobilni telefon ponudi bolj intimno obravnavo vsebine.”
Franci Zidar, soavtor aplikacije Nexto
622 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Mobilna tehnologija vse bolj drzno vstopa v muzeje, galerije, naravne parke in druge nosilce dediščine. Pred dnevi so v Ljubljani, denimo, predstavili mobilno platformo Nexto, novo orodje, ki obisk zbirk in naravnih danosti v Sloveniji dela uporabniku prijaznejši in dostopnejši.
Deluje tako v Škocjanskih jamah, Narodni galeriji, kot v Tehniškem muzeju Slovenije, po mnenju nekaterih bi lahko marsikje nadomestila celo turistične vodnike. Da se vez med muzeji in digitalnim krepi, kažejo prizadevanja osrednjih svetovnih muzejskih ustanov, ki v predstavitev svojih zbirk vse bolj vključujejo sodobno tehnologijo.
Mobilna platforma Nexto ponuja zanimivo izkušnjo s slovensko dediščino
Mobilna tehnologija vse bolj drzno vstopa v muzeje, galerije, naravne parke in druge nosilce dediščine. Pred dnevi so v Ljubljani predstavili mobilno platformo Nexto, novo orodje, ki obisk zbirk in naravnih danosti v Sloveniji dela uporabniku prijaznejši in dostopnejši. Deluje tako v Škocjanskih jamah, Narodni galeriji, kot v Tehniškem muzeju Slovenije, po mnenju nekaterih bi lahko marsikje nadomestila celo turistične vodnike. Da se vez med muzeji in digitalnim krepi, kažejo prizadevanja osrednjih svetovnih muzejskih ustanov, ki v predstavitev svojih zbirk vse bolj vključujejo sodobno tehnologijo.
Primer iz tujine: Metropolitanski muzej v New Yorku je leta 2013 za šefa oddelka za digitalne rešitve najel enega izmed najbolj prepoznavnih ameriških novinarjev na področju novih medijev in tehnologije Sreeja Sreenivasana. Ja, muzej kakršen je newyorški, ima povsem svojo divizijo zaposlenih, ki skrbijo za njegovo prepoznavnost na družabnih omrežjih, za razvoj obiskovalcu prijaznih aplikacij v muzeju in – pazite – v takšni diviziji zaposluje skoraj 70 ljudi. Kaj pa Slovenija – kako je z novimi tehnologijami v naših galerijah in muzejih?
“Poznam predvsem nizozemske in angleške muzeje, ki digitalne platforme uporabljajo že kar nekaj let. Vsekakor moramo stopiti na ta vlak.”
Janja Rebolj, Mestni muzej Ljubljana
Tudi v prenovljeni Narodni galeriji v Ljubljani obiskovalcem ponujajo prenovljen koncept izkušnje umetniških del. Pomočnik direktorice Narodne galerije Bojan Kuhar: “Digitalnost je pomembna zaradi ohranjanja dediščine, staro umetnost se lahko približa mlajšim obiskovalcem.”
Pri tovrstnih pristopih ne gre le za nove tehnološke rešitve, ampak tudi za vprašanje interpretacije. Ni pomembno le povedati, temveč kako to poveš.
Naši hrami kulturne dediščine se torej zavedajo, da bodo morali s sebe stepsti prah, obiskovalca nagovarjati že v njegovem domu, ga vabiti s pomočjo socialnih omrežij in mu, ko jih obišče, umetnine približati po različnih komunikacijskih kanalih. Pa je človek, ki se po muzejih sprehaja s pametnim telefonom in slušalkami v ušesih in lovi QR kode, pri nas že kaj pogost pojav?
Za zdaj niti ne, a zna biti kmalu drugače. Ekipa Studia Proxima je predstavila mobilno aplikacijo Nexto, ki brezplačno ponuja multimedijsko vsebino tridesetih večjih muzejev v Sloveniji, v kratkem nameravajo nabor ustanov najmanj podvojiti.
Tako te po Narodni galeriji ne vodi več le kustos, ampak lahko že doma ali pozneje na pravem sprehodu med umetninami s pomočjo pametnega telefona slediš umetniškim obdobjem.
Aplikacija in spletni vmesnik Nexto sta brezplačni in na voljo v več jezikih tako za obiskovalce kot upravljavce tovrstnih muzejskih zbirk, ki sami sooblikujejo vsebino. V njej najdete številne ljubljanske muzeje in galerije, z njo se lahko namenite po muzejih Celja, Maribora, Kopra, Murske Sobote, Idrije, Žalca in tako naprej. Deluje tako, da vam daje podatke o vaši neposredni okolici.
“Mobilni telefon ponudi bolj intimno obravnavo vsebine.”
Franci Zidar, soavtor aplikacije Nexto
Nika Kristina Butina je soustanoviteljica podjetja Epidemic, ki povezuje blagovne znamke z nano vplivneži. Podjetje je po dobrem letu poslovanja že prisotno na trinajstih evropskih trgih, v ZDA, Kanadi in Avstraliji, ekipa ima vec kot 20 sodelavcev. Kako obvladujejo hitro rast, kaj za širitev poslovanja pomeni 400.000 evrov investicije in kako ohranjajo zagnanost?
V novi seriji oddaj Up predstavljamo tiste, ki si upajo in ki so iz startupov razvili uspešno podjetje. Prvi gost je Anže Miklavec, soustanovitelj podjetja Equa d. o. o., ki ga poznamo zaradi ličnih eko steklenic. Svetovno javnost pa so navdušili na platformi Kickstarter s skodelico v obliki kozjega roga Goat Mug. Podjetje sta ustanovila skupaj s partnerko Stello Korošec, danes zaposluje okoli 40 sodelavcev.
V Sloveniji imamo dobrih 10.000 kilometrov planinskih poti. Planinska zveza Slovenije vse težje zagotavlja materialna sredstva za njihovo vzdrževanje, zato se obetajo spremembe financiranja, ki naj bi zagotovile tudi boljše razmere za prostovoljno delo več kot 800 markacistov.
Ob koncu zimske sezone smo preverili, kako je aktualna zdravstvena situacija vplivala na trende prodaje zimske športne opreme. Ker pa se hitro bližajo prvomajske počitnice, nas zanima tudi, kakšni so trendi glede prodaje kolesarske opreme in koliko časa bo letos treba čakati na novo kolo.
Mlada podjetniška ekipa iz Tolmina je lani jeseni predstavila prvi slovenski hard seltzer, ki so ga poimenovali Nord. Kaj sploh so hard seltzerji in zakaj se je mladim Tolmincem tržna niša zdela primerna za slovenski trg, ki je do novih proizvodov velikokrat zadržan? Kako so se pri predstavljanju nove pijače spopadli z izzivom odpadlih festivalov in zaprtih barov? Podjetniško zgodbo predstavljata Romina Gerbec in Gašper Sovdat, člana ekipe, ki je razvila prvi slovenski hard seltzer.
Zagonsko podjetje Priot, ki ga vodita Grega Logar in Blaž Jakopin, je razvilo sistem HiFlyer, ki je vgrajen v dve skakalnici v nordijskem centru Planica. Ustanovitelja podjetja sta doktorirala v Laboratoriju za robotiko na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko. Kako lahko znanost pomaga pri razvoju smucarskih skokov in kako zahteven je preskok iz znanosti v podjetništvo?
Portal MojMojster je v zadnjih letih postal nepogrešljiv pripomoček za vse tiste, ki se lotijo prenove stanovanja ali gradnje hiše. Združuje namreč kar 65 tisoč gradbenih podjetij - mojstrov, arhitektov in drugih strokovnjakov za gradnjo in obnovo nepremičnin ter več kot 260 tisoč aktivnih uporabnikov. Njegov potencial je pred kratkim prepoznal tudi Sklad South Central Ventures, ki jim je v sodelovanju s podjetjem Henkel namenil sedemmestno investicijo. O tem, kako je podjetje postalo pomemben igralec na področju gradbeništva, kaj investicija pomeni za cel start up ekosistem in kakšni so načrti za prihodnost je spregovoril Martin Pelcl, eden izmed dveh soustanoviteljev podjetja.
Skoraj pol leta je minilo od dokončne deregulacije cen naftnih derivatov. Za preverjanje pravilnosti dolgoročnih napovedi je še bistveno prezgodaj, kljub temu pa so zneski na računih bencinskih servisov občutno višji kot pred nekaj meseci. Po kratkem stabilnem obdobju po sprostitvi cen, ko smo za liter obeh najpriljubljenejših pogonskih goriv odšteli približno 1 €, te zdaj konstantno rastejo že nekaj mesecev. Kaj smo torej z deregulacijo pridobili in kakšni so obeti?
Inženirstvo še vedno velja za umazan poklic, ki je bolj pisan na kožo moškim kot ženskam. A dekleta se ne ozirajo ne stereotipe, zato se jih vedno vec odloca, da bodo postale inženirke. S Tejo Primožič, študentko Fakultete za računalništvo in informatiko ter vodjo razvoja aplikacije KamBi, razmišljamo o odnosu do žensk v inženirskih poklicih in o tem, kako izbori, kot je Inženirka leta, izboljšujejo položaj žensk v pregovorno moških poklicih
Luka Dončić je postal eden največjih košarkarskih zvezdnikov na svetu, njegov šef, lastnik ekipe Dallas Mavericks Mark Cuban pa je bil minuli teden gost konference Sporto. V naslednji minutah prisluhnite poudarkom pogovora, ki ga je z njim vodil nekdanji igralec v ligi NBA Boštjan Nachbar. Slišali boste, kako je Cuban postal milijarder in del svojega bogastva namenil za nakup kluba, za katerega je navijal, kakšne so možnosti, da liga NBA gostuje v Sloveniji, kako je doživel nabor leta 2018, ko si je Dallas zagotovil Dončićeve usluge in zakaj pravi, da je Dončić že zdaj eden najboljših vseh časov. Foto: Reuters
Vrednost Bitcoina je v letu 2020 zrasla za več kot 300 odstotkov in tako so kriptovalute znova postale vroča tema. Zlasti minuli konec tedna, ko je bitcoin prebil mejo 40.000 $. Tudi sicer je bilo leto za vlagatelje zelo uspešno. Delniški trgi so lani zrasli do 15 odstotkov, zlato pa za četrtino. Se bo bikovski trend nadaljeval? Je še čas, da skočimo na vlak in oplemenitimo naše prihranke, ki jih je bilo konec leta na bankah v Sloveniji že rekordnih 22 milijard evrov?
Rektorjeva nagrada za najboljšo inovacijo Univerze v Ljubljani je tradicionalno tekmovanje, ki spodbuja vstop inovacij na trg. Letošnja novost je bilo tekmovanje v dveh kategorijah, in sicer v kategoriji raziskovalci ter v kategoriji študenti in alumni. Med skupno 21 prijavljenimi inovacijami je žirija v vsaki kategoriji izbrala šest finalistov. V kategoriji študenti in alumni je zmagala rešitev RF Alert, ki omogoča hitrejše in bolj učinkovito obveščanje voznikov v prometu o bližajočem se intervencijskem vozilu na nujni vožnji. O tem, od kod ideja za rešitev, kako je potekal njen razvoj in kakšne načrte imajo z RF Alertom za prihodnost, so spregovorili trije člani podjetniške skupine: Aljaž Martinčič, Matej Rabzelj in Tjaša Jereb.
Večina je zasuta s prazničnimi opravili, nekateri pa so še dodatno zasuti s službo in povečano količino dela. Mednje zagotovo sodijo poštarji in zaposleni v dostavnih službah. Kupi poštnih in paketnih pošiljk decembra vedno dosežejo letni vrhunec, a letošnje razmere se vseeno precej razlikujejo od pričakovanj. Povpraševanje po dostavnih storitvah je dosti večje in izvajalci teh storitev so se morali hitro prilagoditi. Kaj se zgodi, ko zaprte trgovine in predpraznični čas združijo moči?
Kako so se zaradi dela na daljavo spremenile vloge v timu? Kako v delo vključiti tehnološko zadržane posameznike in kaj lahko organizacije naredijo za to, da zaposleni bolje združujejo delo na daljavo in poučevanje otrok doma? Anja Hlača Ferjančič se je o tem pogovarjala z direktorjem podjetja Emma ter poslovnim mentorjem in coachem Matejem Potokarjem, ki vrsto let vodil Microsoft v Sloveniji in širši regiji, delal je tudi v podjetju Cosylab, zato ima odličen vpogled v delovanje različnih organizacij.
Osebni stik in tradicija sta dobro popotnica za uspešno prodajo. Toda ta recept se je letos izkazal za nezadostnega. Predstavnika dveh uspešnih družinskih podjetij bosta razkrila, kako so se prilagodili na novo situacijo s ponudbo na spletu in kako zdaj nagovarjajo kupce. Ter kako pomagata tradicija in trdoživost.
V današnji oddaji vam bomo skušali prihraniti kakšen evro, pa tudi gram ali dva živcev. Čeprav bo bližajoči december brez dvoma povsem drugačen od tistih, ki smo jih poznali v minulih letih, se marsikdo ukvarja z vprašanjem, s čim letos presenetiti najbližje. Smo v tednu črnega petka, ko se zdi, da bomo sleherni nakup, ki ga ne bomo opravili, obžalovali. A če kdaj, si najbrž večina izmed nas letos v prvi vrsti želi, da bi se življenje čim prej vrnilo v predkoronske tirnice. Stiske ljudi se povečujejo, vse večja je negotovost, okrevanje gospodarstva bo počasno. Kako se torej upreti pretiranemu zapravljanju in kako negotove razmere vplivajo na pomembne življenjske cilje, ki so tesno povezani z našim finančnim stanjem. Rok Kužel se je o tem pogovarjal s psihologinjo Katarino Veselko, najprej pa sta z Marjo Milič iz podjetja Capital Genetics ocenila trenutne gospodarske in finančne razmere.
Pri delu na daljavo smo bolj učinkoviti, a manj zadovoljni. Kako delo na daljavo organizirati tako, da bo dolgoročno vzdržno? Katera orodja so najbolj primerna za komuniciranje? Kaj smo se glede dela na daljavo že naučili in kaj je ključni izziv za naprej? Odgovarjata Marko Derča, partner v svetovalnem podjetju A. T. Kearney in Igor Pauletič iz podjetja FrodX.
Ko gre za promet in mobilnost, smo Slovenci najbolj zapravljivi med državljani Evropske unije. Povprečno slovensko gospodinjstvo nameni 17 odstotkov sredstev za osebno mobilnost; to nas zadnjih 5 let uvršča na sam vrh razpredelnice. Od tega skoraj tri četrtine namenimo za delovanje osebnih prevoznih sredstev, zraven pa seveda sodi tudi obiskovanje bencinskih servisov. Po 40-ih dneh, odkar se cene goriv med ponudniki lahko razlikujejo, smo si ogledali položaj in ocenili, kakšna prihodnost se obeta osvobojenemu trgu temeljne slovenske dobrine – gorivu.
Anja Humljan je raziskovalka, podjetnica in inovatorka, ki povezuje arhitekturna znanja s preučevanjem vpliva prostora na človeka. Kako lahko uredimo svojo domačo pisarno, tako da bomo bolj učinkoviti in zakaj je poslanstvo pomembnejše od posla?
Za slovensko industrijo srečanj je bilo lansko leto rekordno. Neposredni prihodki prodaje so znašali 271 milijonov evrov. Ob visoki dodani vrednosti, ki jo industrija prinaša, so multiplikativni učinki znašali skoraj 900 milijonov. Letos se je vse obrnilo na glavo. Obeta se skoraj 80 % upad prihodkov, neposredno je ogroženih več kot 15.000 delovnih mest. Kako bo slovenska industrija srečanj skušala prebroditi zahtevne čase in ohraniti konkurenčnost, pojasnjuje direktor Kongresnega urada Slovenije Miha Kovačič. Poklicala ga je Anja Hlača Ferjančič.
Neveljaven email naslov