Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mobilna tehnologija vse bolj drzno vstopa v muzeje, galerije, naravne parke in druge nosilce dediščine. Pred dnevi so v Ljubljani, denimo, predstavili mobilno platformo Nexto, novo orodje, ki obisk zbirk in naravnih danosti v Sloveniji dela uporabniku prijaznejši in dostopnejši.
Deluje tako v Škocjanskih jamah, Narodni galeriji, kot v Tehniškem muzeju Slovenije, po mnenju nekaterih bi lahko marsikje nadomestila celo turistične vodnike. Da se vez med muzeji in digitalnim krepi, kažejo prizadevanja osrednjih svetovnih muzejskih ustanov, ki v predstavitev svojih zbirk vse bolj vključujejo sodobno tehnologijo.
Mobilna platforma Nexto ponuja zanimivo izkušnjo s slovensko dediščino
Mobilna tehnologija vse bolj drzno vstopa v muzeje, galerije, naravne parke in druge nosilce dediščine. Pred dnevi so v Ljubljani predstavili mobilno platformo Nexto, novo orodje, ki obisk zbirk in naravnih danosti v Sloveniji dela uporabniku prijaznejši in dostopnejši. Deluje tako v Škocjanskih jamah, Narodni galeriji, kot v Tehniškem muzeju Slovenije, po mnenju nekaterih bi lahko marsikje nadomestila celo turistične vodnike. Da se vez med muzeji in digitalnim krepi, kažejo prizadevanja osrednjih svetovnih muzejskih ustanov, ki v predstavitev svojih zbirk vse bolj vključujejo sodobno tehnologijo.
Primer iz tujine: Metropolitanski muzej v New Yorku je leta 2013 za šefa oddelka za digitalne rešitve najel enega izmed najbolj prepoznavnih ameriških novinarjev na področju novih medijev in tehnologije Sreeja Sreenivasana. Ja, muzej kakršen je newyorški, ima povsem svojo divizijo zaposlenih, ki skrbijo za njegovo prepoznavnost na družabnih omrežjih, za razvoj obiskovalcu prijaznih aplikacij v muzeju in – pazite – v takšni diviziji zaposluje skoraj 70 ljudi. Kaj pa Slovenija – kako je z novimi tehnologijami v naših galerijah in muzejih?
“Poznam predvsem nizozemske in angleške muzeje, ki digitalne platforme uporabljajo že kar nekaj let. Vsekakor moramo stopiti na ta vlak.”
Janja Rebolj, Mestni muzej Ljubljana
Tudi v prenovljeni Narodni galeriji v Ljubljani obiskovalcem ponujajo prenovljen koncept izkušnje umetniških del. Pomočnik direktorice Narodne galerije Bojan Kuhar: “Digitalnost je pomembna zaradi ohranjanja dediščine, staro umetnost se lahko približa mlajšim obiskovalcem.”
Pri tovrstnih pristopih ne gre le za nove tehnološke rešitve, ampak tudi za vprašanje interpretacije. Ni pomembno le povedati, temveč kako to poveš.
Naši hrami kulturne dediščine se torej zavedajo, da bodo morali s sebe stepsti prah, obiskovalca nagovarjati že v njegovem domu, ga vabiti s pomočjo socialnih omrežij in mu, ko jih obišče, umetnine približati po različnih komunikacijskih kanalih. Pa je človek, ki se po muzejih sprehaja s pametnim telefonom in slušalkami v ušesih in lovi QR kode, pri nas že kaj pogost pojav?
Za zdaj niti ne, a zna biti kmalu drugače. Ekipa Studia Proxima je predstavila mobilno aplikacijo Nexto, ki brezplačno ponuja multimedijsko vsebino tridesetih večjih muzejev v Sloveniji, v kratkem nameravajo nabor ustanov najmanj podvojiti.
Tako te po Narodni galeriji ne vodi več le kustos, ampak lahko že doma ali pozneje na pravem sprehodu med umetninami s pomočjo pametnega telefona slediš umetniškim obdobjem.
Aplikacija in spletni vmesnik Nexto sta brezplačni in na voljo v več jezikih tako za obiskovalce kot upravljavce tovrstnih muzejskih zbirk, ki sami sooblikujejo vsebino. V njej najdete številne ljubljanske muzeje in galerije, z njo se lahko namenite po muzejih Celja, Maribora, Kopra, Murske Sobote, Idrije, Žalca in tako naprej. Deluje tako, da vam daje podatke o vaši neposredni okolici.
“Mobilni telefon ponudi bolj intimno obravnavo vsebine.”
Franci Zidar, soavtor aplikacije Nexto
622 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Mobilna tehnologija vse bolj drzno vstopa v muzeje, galerije, naravne parke in druge nosilce dediščine. Pred dnevi so v Ljubljani, denimo, predstavili mobilno platformo Nexto, novo orodje, ki obisk zbirk in naravnih danosti v Sloveniji dela uporabniku prijaznejši in dostopnejši.
Deluje tako v Škocjanskih jamah, Narodni galeriji, kot v Tehniškem muzeju Slovenije, po mnenju nekaterih bi lahko marsikje nadomestila celo turistične vodnike. Da se vez med muzeji in digitalnim krepi, kažejo prizadevanja osrednjih svetovnih muzejskih ustanov, ki v predstavitev svojih zbirk vse bolj vključujejo sodobno tehnologijo.
Mobilna platforma Nexto ponuja zanimivo izkušnjo s slovensko dediščino
Mobilna tehnologija vse bolj drzno vstopa v muzeje, galerije, naravne parke in druge nosilce dediščine. Pred dnevi so v Ljubljani predstavili mobilno platformo Nexto, novo orodje, ki obisk zbirk in naravnih danosti v Sloveniji dela uporabniku prijaznejši in dostopnejši. Deluje tako v Škocjanskih jamah, Narodni galeriji, kot v Tehniškem muzeju Slovenije, po mnenju nekaterih bi lahko marsikje nadomestila celo turistične vodnike. Da se vez med muzeji in digitalnim krepi, kažejo prizadevanja osrednjih svetovnih muzejskih ustanov, ki v predstavitev svojih zbirk vse bolj vključujejo sodobno tehnologijo.
Primer iz tujine: Metropolitanski muzej v New Yorku je leta 2013 za šefa oddelka za digitalne rešitve najel enega izmed najbolj prepoznavnih ameriških novinarjev na področju novih medijev in tehnologije Sreeja Sreenivasana. Ja, muzej kakršen je newyorški, ima povsem svojo divizijo zaposlenih, ki skrbijo za njegovo prepoznavnost na družabnih omrežjih, za razvoj obiskovalcu prijaznih aplikacij v muzeju in – pazite – v takšni diviziji zaposluje skoraj 70 ljudi. Kaj pa Slovenija – kako je z novimi tehnologijami v naših galerijah in muzejih?
“Poznam predvsem nizozemske in angleške muzeje, ki digitalne platforme uporabljajo že kar nekaj let. Vsekakor moramo stopiti na ta vlak.”
Janja Rebolj, Mestni muzej Ljubljana
Tudi v prenovljeni Narodni galeriji v Ljubljani obiskovalcem ponujajo prenovljen koncept izkušnje umetniških del. Pomočnik direktorice Narodne galerije Bojan Kuhar: “Digitalnost je pomembna zaradi ohranjanja dediščine, staro umetnost se lahko približa mlajšim obiskovalcem.”
Pri tovrstnih pristopih ne gre le za nove tehnološke rešitve, ampak tudi za vprašanje interpretacije. Ni pomembno le povedati, temveč kako to poveš.
Naši hrami kulturne dediščine se torej zavedajo, da bodo morali s sebe stepsti prah, obiskovalca nagovarjati že v njegovem domu, ga vabiti s pomočjo socialnih omrežij in mu, ko jih obišče, umetnine približati po različnih komunikacijskih kanalih. Pa je človek, ki se po muzejih sprehaja s pametnim telefonom in slušalkami v ušesih in lovi QR kode, pri nas že kaj pogost pojav?
Za zdaj niti ne, a zna biti kmalu drugače. Ekipa Studia Proxima je predstavila mobilno aplikacijo Nexto, ki brezplačno ponuja multimedijsko vsebino tridesetih večjih muzejev v Sloveniji, v kratkem nameravajo nabor ustanov najmanj podvojiti.
Tako te po Narodni galeriji ne vodi več le kustos, ampak lahko že doma ali pozneje na pravem sprehodu med umetninami s pomočjo pametnega telefona slediš umetniškim obdobjem.
Aplikacija in spletni vmesnik Nexto sta brezplačni in na voljo v več jezikih tako za obiskovalce kot upravljavce tovrstnih muzejskih zbirk, ki sami sooblikujejo vsebino. V njej najdete številne ljubljanske muzeje in galerije, z njo se lahko namenite po muzejih Celja, Maribora, Kopra, Murske Sobote, Idrije, Žalca in tako naprej. Deluje tako, da vam daje podatke o vaši neposredni okolici.
“Mobilni telefon ponudi bolj intimno obravnavo vsebine.”
Franci Zidar, soavtor aplikacije Nexto
Miha Lavtar je pri 19ih letih ustanovil podjetje, ki zdaj zaposluje več kot 40 sodelavcev. Podjetje Optiweb razvija spletne rešitve in digitalni marketing. Kot se radi pohvalijo so sodelavci njihova najljubša skrb; zato so prejeli precej nagrad s kadrovskega področja. Kakšne veščine iščejo in razvijajo pri svojih zaposlenih in kaj vse se moramo naučiti danes, da bomo konkurenčni na trgu dela čez nekaj let? Anja Hlača Ferjančič je obiskala sedež podjetja v Škofji Loki.
Vse glasnejše so govorice o novi krizi. Kitajska je objavila podatke o lanski gospodarski rasti. Ta je znašala 6,6 % in je bila najnižja od leta 1990. Kaj se nam obeta na kapitalskih trgih v povezavi s svetovno gospodarsko rastjo?
Ste morda še kaj dolžni državi, ste obvestili Furs o vzdrževanih družinskih članih, se bojite, da vam delodajalec ne plačuje prispevkov za socialno varnost? Do vseh informacij boste odslej lahko dostopali z novo aplikacijo Finančne uprave. Njeno uporabnost smo preverili skupaj s Stojanom Glavačem s Fursa.
Slovensko gospodarstvo je majhno, tudi podjetja, nosilci gospodarskega razvoja, so po večini mala ali srednje velika. Predstavljajo seveda potencial, ki pa nima urejenega kapitalskega trga. Bo zanj lahko v prihodnje poskrbela Ljubljanska borza?
Yossi Vardi je izraelski podjetnik, investitor, milijonar, vizionar. Pomagal je ustanoviti okoli 90 visokotehnoloških podjetij.
Slovenci še vedno dajemo prednost klasičnim oblikam varcevanja, a na drugi strani nekateri brez razmisleka vstopajo v zelo tvegane naložbe. O možnostih varčevanja, odnosu mladih do finančne neodvisnosti, delniškem trgu in povpraševanju po vzajemnih skladih ter o globalnem dogajanju na finančnih trgih v 2019 gost Poslovnih krivulj Gorazd Belovič, direktor sektorja za analize pri Triglav skladih.
4,6 milijona evrov je bilo zadnje leto dodeljeno organizacijam, ki so jih za prejemnike 0,5 odstotka izbrali zavezanci za dohodnino. Stojan Glavač s FURSa je pojasnil, kaj morate storiti, da bo vaš del dohodnine prejela točno določena organizacija.
Sklad skladov, ki ga upravlja SID banka, je namenjen uporabi evropskih kohezijskih sredstev, njegov cilj pa je spodbujanje gospodarske rasti in razvoja. Prejemnikom bo na voljo približno 400 milijonov evrov.
Bo direktor podjetja za svojega namestnika kmalu imenoval robota? Kateri poklici bodo z razvojem umetne inteligence izginili, kateri se bodo spremenili? Dejstvo je, da tehnologija ne more popolnoma nadomestiti človeškega dela, a bo po mnenju dr. Daniela Susskinda z Univerze v Oxfordu umetna inteligenca spremenila tudi najbolj tradicionalne poklice, od zdravnika do duhovnika. Podjetja se bodo morala še bolj prilagoditi in uvesti ustrezne izboljšave, z novimi izzivi se bodo spopadli tudi voditelji. “Prehajamo v obdobje, v katerem bomo delali z umetno inteligenco. In to ne samo v proizvodnji, ampak tudi na menedžerskem področju. Tisti, ki se bodo najbolj prilagodili, bodo imeli konkurenčno prednost. Tukaj ima veliko priložnost tudi Slovenija,” razmišlja Iztok Seljak, predsednik poslovodnega odbora Hidrie. Kako bo umetna inteligenca (še) spremenila poklice in voditeljstvo?
Claudia Olsson skuša poslovne voditelje prepričati, naj se pogumno spopadejo z izzivi digitalne dobe. O digitalnem voditeljstvu in o tem, zakaj se bomo morali v prihodnje učiti vsaj 101 dan, se je z njo pogovarjala Anja Hlača Ferjančič.
V skladu z novim dogovorom morajo biti potrošniki na spletnem trgu jasno obveščeni, če kupujejo od profesionalnega trgovca ali fizične osebe.
"Če ne zgradiš kulture podjetja pred tem, ti najboljša tehnologija ne pomaga prav nič in se tvoje investicije ne povrnejo," analitik Daniel Newman, ki raziskuje digitalizacijo v podjetjih
Za začetek samostojne podjetniške poti je potreben pogum. Ženske ga običajno potrebujejo še nekoliko več kot moški. Program Podjetnost je ženskega spola spodbuja začetnice podjetnice, da stopijo na samostojno pot. Država brezposelnim ženskam s terciarno izobrazbo omogoča brezplačna predavanja ter 5 tisoč evrov. V šestih generacijah se je usposabljanja udeležilo skupno 1500 žensk, skoraj 90 odstotkov jih je ustanovilo podjetje. Poslovne krivulje je pripravila Urška Valjavec.
Vede, ki sodijo pod okrilje ekonomije, se zadnjih nekaj let vse bolj navezujejo na nevroznanost. Poznavanje naših možganov daje iz leta v leto več izsledkov o tem, kako kompleksno je človeško bitje. Naša pozornost, čustva, instinkti, celo hormoni v krvi pomembno vplivajo na naše odločanje in ravnanje. Ja, obstaja korelacija med lepoto in izborom vodilnih v podjetjih, med hormoni in posameznikovo pozicijo na borzi, pravi tokratni sogovornik prof. dr. Aljoša Valentinčič z ljubljanske Ekonomske fakultete.
Poslovne krivulje se bodo tokrat vile med udeleženci kadrovskega foruma na Poslovni šoli Bled, ki smo ga obiskali konec minulega tedna. Letošnja vodilna misel "Vodenje kadrov v spremenjenih razmerah" se nanaša na starajočo se družbo, dolgoživost in delovno izkušenost starejših, generacijske vrednostne razlike in tehnološke novosti ... Nekaj zanimivih pogovorov je med kadrovniki, poslovneži in svetovalci z več celin posnel Damjan Zorc.
Časi, ko so pred bančnimi poslovalnicami prejemniki pokojnin konec meseca čakali v vrstah, da so videli zapis prejemka v bančno knjižico so mimo. Mimo so pa tudi časi »druženja« in naključnih pogovorov. Digitalizacija identifikacijskih storitev je s telekomunikacijskih podjetij, finančnih institucij prešla v vse pore našega življenja. Video identifikacija je samo še en razvojni korak. Nekaj novih tehnoloških rešitev so predstavili tudi v podjetju Setcce. O digitalnem vsakdanu – direktor podjetja Aljoša Jerman Blažič.
Doktorica znanosti s področja molekularne biologije in raziskovalka Irena Fonda je slovenska finalistka za regijsko nagrado Veuve Clicquot Business Woman Award
Vsa mala in srednja podjetja, ki se kakorkoli ukvarjajo s predelavo lesa, trajnostnim razvojem turizma ali izvozom zunaj Evropske unije, se lahko potegujejo za ugodna posojila pri SID banki. Obrestna mera in ročnost odplačevanja sta bistveno ugodnejši od financiranja v poslovnih bankah. Z usmerjenim financiranjem skušajo na SID banki najti vsa tista mala in srednja podjetja, ki imajo velik potencial za rast, a premalo kapitala, da postanejo evropske oziroma celo svetovne zvezde. Gost Urške Jereb je izvršni direktor SID banke Roman Rojc.
Če so bile do zdaj v ospredju finance, se morajo odslej v gospodarstvu veliko bolj osredotočiti na svoje zaposlene. Si lahko slovenska podjetja, ki tarnajo nad pomanjkanjem delavcev, sploh še privoščijo, da jih ne bi zanimala zdravje in zadovoljstvo zaposlenih? Če je bil doslej finančni kapital na prvem mestu, ga počasi nadomešča zavedanje o pomenu človeškega kapitala. Za podjetja je nujno, da poskrbijo za zadovoljstvo zaposlenih.
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Neveljaven email naslov