Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mobilna tehnologija vse bolj drzno vstopa v muzeje, galerije, naravne parke in druge nosilce dediščine. Pred dnevi so v Ljubljani, denimo, predstavili mobilno platformo Nexto, novo orodje, ki obisk zbirk in naravnih danosti v Sloveniji dela uporabniku prijaznejši in dostopnejši.
Deluje tako v Škocjanskih jamah, Narodni galeriji, kot v Tehniškem muzeju Slovenije, po mnenju nekaterih bi lahko marsikje nadomestila celo turistične vodnike. Da se vez med muzeji in digitalnim krepi, kažejo prizadevanja osrednjih svetovnih muzejskih ustanov, ki v predstavitev svojih zbirk vse bolj vključujejo sodobno tehnologijo.
Mobilna platforma Nexto ponuja zanimivo izkušnjo s slovensko dediščino
Mobilna tehnologija vse bolj drzno vstopa v muzeje, galerije, naravne parke in druge nosilce dediščine. Pred dnevi so v Ljubljani predstavili mobilno platformo Nexto, novo orodje, ki obisk zbirk in naravnih danosti v Sloveniji dela uporabniku prijaznejši in dostopnejši. Deluje tako v Škocjanskih jamah, Narodni galeriji, kot v Tehniškem muzeju Slovenije, po mnenju nekaterih bi lahko marsikje nadomestila celo turistične vodnike. Da se vez med muzeji in digitalnim krepi, kažejo prizadevanja osrednjih svetovnih muzejskih ustanov, ki v predstavitev svojih zbirk vse bolj vključujejo sodobno tehnologijo.
Primer iz tujine: Metropolitanski muzej v New Yorku je leta 2013 za šefa oddelka za digitalne rešitve najel enega izmed najbolj prepoznavnih ameriških novinarjev na področju novih medijev in tehnologije Sreeja Sreenivasana. Ja, muzej kakršen je newyorški, ima povsem svojo divizijo zaposlenih, ki skrbijo za njegovo prepoznavnost na družabnih omrežjih, za razvoj obiskovalcu prijaznih aplikacij v muzeju in – pazite – v takšni diviziji zaposluje skoraj 70 ljudi. Kaj pa Slovenija – kako je z novimi tehnologijami v naših galerijah in muzejih?
“Poznam predvsem nizozemske in angleške muzeje, ki digitalne platforme uporabljajo že kar nekaj let. Vsekakor moramo stopiti na ta vlak.”
Janja Rebolj, Mestni muzej Ljubljana
Tudi v prenovljeni Narodni galeriji v Ljubljani obiskovalcem ponujajo prenovljen koncept izkušnje umetniških del. Pomočnik direktorice Narodne galerije Bojan Kuhar: “Digitalnost je pomembna zaradi ohranjanja dediščine, staro umetnost se lahko približa mlajšim obiskovalcem.”
Pri tovrstnih pristopih ne gre le za nove tehnološke rešitve, ampak tudi za vprašanje interpretacije. Ni pomembno le povedati, temveč kako to poveš.
Naši hrami kulturne dediščine se torej zavedajo, da bodo morali s sebe stepsti prah, obiskovalca nagovarjati že v njegovem domu, ga vabiti s pomočjo socialnih omrežij in mu, ko jih obišče, umetnine približati po različnih komunikacijskih kanalih. Pa je človek, ki se po muzejih sprehaja s pametnim telefonom in slušalkami v ušesih in lovi QR kode, pri nas že kaj pogost pojav?
Za zdaj niti ne, a zna biti kmalu drugače. Ekipa Studia Proxima je predstavila mobilno aplikacijo Nexto, ki brezplačno ponuja multimedijsko vsebino tridesetih večjih muzejev v Sloveniji, v kratkem nameravajo nabor ustanov najmanj podvojiti.
Tako te po Narodni galeriji ne vodi več le kustos, ampak lahko že doma ali pozneje na pravem sprehodu med umetninami s pomočjo pametnega telefona slediš umetniškim obdobjem.
Aplikacija in spletni vmesnik Nexto sta brezplačni in na voljo v več jezikih tako za obiskovalce kot upravljavce tovrstnih muzejskih zbirk, ki sami sooblikujejo vsebino. V njej najdete številne ljubljanske muzeje in galerije, z njo se lahko namenite po muzejih Celja, Maribora, Kopra, Murske Sobote, Idrije, Žalca in tako naprej. Deluje tako, da vam daje podatke o vaši neposredni okolici.
“Mobilni telefon ponudi bolj intimno obravnavo vsebine.”
Franci Zidar, soavtor aplikacije Nexto
622 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Mobilna tehnologija vse bolj drzno vstopa v muzeje, galerije, naravne parke in druge nosilce dediščine. Pred dnevi so v Ljubljani, denimo, predstavili mobilno platformo Nexto, novo orodje, ki obisk zbirk in naravnih danosti v Sloveniji dela uporabniku prijaznejši in dostopnejši.
Deluje tako v Škocjanskih jamah, Narodni galeriji, kot v Tehniškem muzeju Slovenije, po mnenju nekaterih bi lahko marsikje nadomestila celo turistične vodnike. Da se vez med muzeji in digitalnim krepi, kažejo prizadevanja osrednjih svetovnih muzejskih ustanov, ki v predstavitev svojih zbirk vse bolj vključujejo sodobno tehnologijo.
Mobilna platforma Nexto ponuja zanimivo izkušnjo s slovensko dediščino
Mobilna tehnologija vse bolj drzno vstopa v muzeje, galerije, naravne parke in druge nosilce dediščine. Pred dnevi so v Ljubljani predstavili mobilno platformo Nexto, novo orodje, ki obisk zbirk in naravnih danosti v Sloveniji dela uporabniku prijaznejši in dostopnejši. Deluje tako v Škocjanskih jamah, Narodni galeriji, kot v Tehniškem muzeju Slovenije, po mnenju nekaterih bi lahko marsikje nadomestila celo turistične vodnike. Da se vez med muzeji in digitalnim krepi, kažejo prizadevanja osrednjih svetovnih muzejskih ustanov, ki v predstavitev svojih zbirk vse bolj vključujejo sodobno tehnologijo.
Primer iz tujine: Metropolitanski muzej v New Yorku je leta 2013 za šefa oddelka za digitalne rešitve najel enega izmed najbolj prepoznavnih ameriških novinarjev na področju novih medijev in tehnologije Sreeja Sreenivasana. Ja, muzej kakršen je newyorški, ima povsem svojo divizijo zaposlenih, ki skrbijo za njegovo prepoznavnost na družabnih omrežjih, za razvoj obiskovalcu prijaznih aplikacij v muzeju in – pazite – v takšni diviziji zaposluje skoraj 70 ljudi. Kaj pa Slovenija – kako je z novimi tehnologijami v naših galerijah in muzejih?
“Poznam predvsem nizozemske in angleške muzeje, ki digitalne platforme uporabljajo že kar nekaj let. Vsekakor moramo stopiti na ta vlak.”
Janja Rebolj, Mestni muzej Ljubljana
Tudi v prenovljeni Narodni galeriji v Ljubljani obiskovalcem ponujajo prenovljen koncept izkušnje umetniških del. Pomočnik direktorice Narodne galerije Bojan Kuhar: “Digitalnost je pomembna zaradi ohranjanja dediščine, staro umetnost se lahko približa mlajšim obiskovalcem.”
Pri tovrstnih pristopih ne gre le za nove tehnološke rešitve, ampak tudi za vprašanje interpretacije. Ni pomembno le povedati, temveč kako to poveš.
Naši hrami kulturne dediščine se torej zavedajo, da bodo morali s sebe stepsti prah, obiskovalca nagovarjati že v njegovem domu, ga vabiti s pomočjo socialnih omrežij in mu, ko jih obišče, umetnine približati po različnih komunikacijskih kanalih. Pa je človek, ki se po muzejih sprehaja s pametnim telefonom in slušalkami v ušesih in lovi QR kode, pri nas že kaj pogost pojav?
Za zdaj niti ne, a zna biti kmalu drugače. Ekipa Studia Proxima je predstavila mobilno aplikacijo Nexto, ki brezplačno ponuja multimedijsko vsebino tridesetih večjih muzejev v Sloveniji, v kratkem nameravajo nabor ustanov najmanj podvojiti.
Tako te po Narodni galeriji ne vodi več le kustos, ampak lahko že doma ali pozneje na pravem sprehodu med umetninami s pomočjo pametnega telefona slediš umetniškim obdobjem.
Aplikacija in spletni vmesnik Nexto sta brezplačni in na voljo v več jezikih tako za obiskovalce kot upravljavce tovrstnih muzejskih zbirk, ki sami sooblikujejo vsebino. V njej najdete številne ljubljanske muzeje in galerije, z njo se lahko namenite po muzejih Celja, Maribora, Kopra, Murske Sobote, Idrije, Žalca in tako naprej. Deluje tako, da vam daje podatke o vaši neposredni okolici.
“Mobilni telefon ponudi bolj intimno obravnavo vsebine.”
Franci Zidar, soavtor aplikacije Nexto
Neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela želi država zmanjšati s štipendijsko politiko
Michael Goldberg prepoznava potencial v manj razvitem podjetniškem ekosistemu zunaj tehnološkega parka.
Zgodbi podjetji SAP (es a pe) in KLS Ljubno (ka el es) sta se začeli leta 1972, nimata veliko skupnega, razen poseganja po odličnosti in 45-letne pestre poslovne poti. Direktor in lastnik podjetja KLS Ljubno Bogomir Strašek ter generalni direktor SAP Slovenija Gregor Potočar o izzivih in prihodnosti. Z njima se je pogovarjala Anja Hlača Ferjančič.
Gregory Roekens obožuje nove, navdihujoče tehnologije in svoj motor. V službi je v agenciji Grey v Londonu, naziv pa takšen, da ga moram povedati v izvirniku: future technology officer – vodja tehnologij prihodnosti. Gregory prepleta svoje znanje na področju elektronskega inženiringa in razvoja programske opreme s 15-letnimi trženjskimi in oglaševalskimi izkušnjami in govori o temah, ki se zdijo zelo povezane s prihodnostjo.
Dr. Christoph Leitl že 17 let vodi avstrijsko gospodarsko zbornico in ima odličen vpogled v tesne, na trenutke tudi zelo zapletene gospodarske odnose med Slovenijo in Avstrijo.
11 mednarodnih nagrad in hitra rast v branži, ki se zadnja leta spopada z globoko krizo, je slovenskega proizvajalca jadrnic Seascape zavihtelo na mesto vodilne svetovne znamke v segmentu športno – potovalnih jadrnic do 8 metrov dolžine. Seascape sta ustanovila Kristian Hajnšek in Andraž Mihelin, ki sta ljubezen do jadranja spremenila v posel. Kot pravi Andraž, je skrivnost uspeha podjetja v tem , da se dopolnjujeta, čeprav sta si zelo različna.
Ob vsesplošnem navdušenju nad krožim gospodarstvom smo na mednarodni konferenci, ki je potekala v Ljubljani in Mariboru, slišali pozive k povezovanju in sodelovanju ter celo naj Slovenija postane regionalna voditeljica na področju sistemskega prehoda v krožno gospodarstvo. Zakaj ta opevani model ni bolj prisoten, če je tako ali tako edina pot? Odgovore je skušal podati nizozemski podjetnik in avtor knjige o krožnem poslovanju Christiaan Kraaijenhagen.
Opredelitev Urada RS za mladino pravi, da je mladinsko delo prostovoljna aktivnost mladih v prostem času, ki pa pomembno prispeva k večji zaposljivosti mladih. Kako definicija deluje v praksi, katere kompetence na trg dela prinaša mladinsko delo in pred kakšnimi izzivi so trenutno mladinski delavci.
Peter Movrin in Petja Zorec, slovenska oblikovalca žanjeta pohvale stroke za svoje delo, deležna sta velikih aplavzov na revijah, opazili so ju tudi v tujini. Od bliskavic fotoaparatov do podjetniške zgodbe.
Je gospodarstvenike poleg drugega tira, v zadnjem času še kaj vrglo iz tira? Seveda. Kaj se dogaja s spremembami delovne zakonodaje? Bolj malo ugotavljajo delodajalci. Je krize resda konec? Naj vlada pogleda malo ven iz Ljubljane. Tu je še nedodelan vajeniški sistem in pa visoki stroški davčnih blagajn.
Že šesto leto je v začetku marca Evropska komisija podelila nagrade za najboljše inovatorke v Evropi. Kako so njihovi zmagovalni izumi pripomogli k izboljšanju sveta in kako nagrajenke vidijo spolno razlikovanje na svojem področju?
Finančna pismenost je eden pomembnih temeljev za uspešno prihodnost vsakega posameznika, saj se s finančnimi odločitvami srečujemo vsak dan. Zato je Ljubljanska borza v tem tednu odprla vrata dijakom in študentom, na borzi pa bomo tudi v Poslovnih krivuljah.
V poslovnih krivuljah se odpravljamo v svet vtičnic in stikal. Predstavili vam bomo eno od 6-ih podjetij, ki so pred kratkim dobila nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za leto 2016. TEM Čatež je za slovenske razmere srednje veliko podjetje in ima vse tiste značilnosti, ki jih radi omenjamo kot najboljše – enakomerno rast, domači trg in hkrati velik delež izvoza. Med pogovorom boste v ozadju morda slišali tudi hrup, na Čatežu namreč gradijo, površino svojega podjetja bodo povečali za približno tretjino.
V Sloveniji ta teden poteka spomladanski Teden restavracij, v okviru katerega se letos predstavlja 99 takšnih ponudnikov. Ideja v ozadju je preprosta: vrhunske restavracije, ki so povabljene k projektu, pripravijo posebne menije, a po občutno dostopnejših cenah. Kot opažajo, s tem širijo glas o sebi, privabljajo goste, ki jih sicer ne bi obiskali, obenem pa so prisiljeni tudi k oblikovanju novih menijev in vključevanju novih gurmanskih trendov. Za kako uspešnega se je izkazal poslovni model Teden restavracij in kaj o tem menijo tisti, ki jim je namenjen, torej gostje?
Obleka naredi človeka, človek pa mora vložiti zelo veliko dela, da naredi obleko. Zlata Zavašnik je oblikovalka in podjetnica, ki že več kot 20 let kreira moške obleke in je prepričana, da je tudi v tem klasičnem oblačilu veliko možnosti za inovacije. O svoji podjetniški poti, točki, ko ji je bilo vsega dovolj in ženskah v podjetništvu govori zelo iskreno.
Japonsko podjetje Yaskawa, ki razvija robote, veliko sodeluje s fakultetami in srednjimi šolami. Direktor slovenske podružnice Hubert Kosler pravi, da se s seminarskimi nalogami in prakso študent in dijak že zelo dobro usposobita za delovno mesto. Akademski vpliv je dober tudi za zaposlene, da se ne ukvarjajo samo z dnevno operativo, ampak se tako osebnostno ves čas razvijajo. V torkovih Poslovnih krivuljah smo govorili o pomembnosti sodelovanja med podjetji in izobraževalnim sistemom. Zakaj je pomembno, da podjetja sodelujejo pri izobraževalnem sistemu in kaj svetujejo mladim pri odločitvi za nadaljevanje šolanja.
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Določene banke pri nas ukinjajo poslovanje s čeki in bančnimi knjižicami. V Poslovnih krivuljah bomo uporabnikom bančnih knjižic razložili kaj narediti, ko bančna knjižica ne bo več veljavna in kaj se bo zgodilo z njihovimi računi. Po drugi strani pa vedno več bančnih storitev stremi k čim večji mobilnosti in se selijo na splet. Izključno spletno bančništvo odpira veliko novih, enostavnejših in hitrih možnosti upravljanja s financami.
Lani je Slovenijo obiskalo 4,17 milijona turistov. Kakšne odtise rekorden obisk pušča v naravi in okolju? Kako upravljati obisk in kako poskrbeti, da bodo turistične kapacitete zasedene tudi v turistično manj privlačnih mesecih? Od Triglavskega narodnega parka do Škocjanskih jam, od Ljubljane do Bohinja!
4.400 zaposlenih, od tega okoli 1.600 v matični družbi v Kopru, čaka na razplet prodaje Cimosa. Zapletov ne manjka, sklenitev več kot 100 milijonov evrov vrednega posla je pod vprašajem zaradi Cimosovega dolga na Hrvaškem. Kakšna je prihodnost velikana z Obale?
Neveljaven email naslov