Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Stavi na ambicioznost, samozavest in proaktivnost zaposlenih; na vodje, v katerih prevladuje zdravorazumski strateg, in na to, da je dobro zaposlene izpostavljati.
Stavi na ambicioznost, samozavest in proaktivnost zaposlenih; na vodje, v katerih prevladuje zdravorazumski strateg, in na to, da je dobro zaposlene izpostavljati.
Dr. Uroš Kerin se dobrih poslovnih praks več kot desetletje uči pri nemškem Siemensu. Še ne 40-leten je danes v tem koncernu visoko na položaju. Tja je prišel s preprosto zamislijo za diplomsko delo, danes pa njegovo idejo prodajajo na svetovnem trgu. Iz ideje, ki jo je zasadil v diplomskem delu, so razvili prototip, nastala je programska aplikacija SIGUARD DSA, ki operaterjem prenosnih električnih sistemov pomaga pri vodenju sistema iz nadzornega centra. In, kar je najpomembneje, vse skupaj je pristalo na mednarodnem trgu.
Za podjetje je bilo odločujoče, da nam je na koncu raziskovalnega dela, ko je imelo prototip v rokah in bi lahko prekinilo sodelovanje, raje ponudilo zaposlitev. S tem je ohranilo tok dogodkov in v opazno krajšem času sprožilo profesionalni razvoj produkta.
V Sloveniji je pred nekaj tedni predstavil svoj primer inteligentnega črpanja kadra iz znanosti v gospodarstvo, zraven pa – kot je to navada v njihovem podjetju – dodal še nekaj predlogov.
Prva stvar, ki jo poudarja Kerin, je pomanjkanje tržnega obnašanja. “Mislim, da je to tisto, kar manjka vsaki raziskovalni instituciji v Sloveniji. Nekaj jih je zelo dobrih, a po drugi strani bi lahko predvsem univerze veliko bolje izkoristile potencial komercializacije. Nemške univerze ne le da dobro delajo, ampak znajo to delo tudi dobro prodati. Našim univerzam tak člen manjka.”
Na pomembno mesto postavlja proaktivnost.
Nikoli ne smemo zaspati in moramo dajati dober zgled. Vsakemu študentu, ki ga imam na praksi, skušam pokazati, da se služba ne konča takrat, ko odbije ura, ampak ko je delo končano. Zmeraj se moramo učiti, nikoli zaspati.
Tretjič: Ne gre brez ambicioznosti: “Z ambicioznimi ljudmi je lepo delati – ker bodo problem reševali in ker so gonilni konji voza, ki ga peljejo. Težava pa je, ker ambicioznost napačno razumemo kot nekaj negativnega. Narobe!”
Če vidite ambicioznega športnika, mu ne boste rekli, da prehitro teče. Ne, najverjetneje ga boste spodbodli, naj poskusi še malo hitreje. Ko vidite ambicioznega inženirja, mu prav tako ne smete reči: Umiri konje, dovolj si dosegel. Ne, reči je treba, da je to šele prva stopnica in da ga čaka še več izzivov. To je edini pravi pristop, ki nas lahko povleče iz sivine.
Četrtič: Nujni so dorasli vodje oziroma šefi. Le kot taki lahko vodijo ambiciozne zaposlene. “Kar pomaga, je veliko vaje. Dober šef mora vaditi, kako prepoznati potencial in človeka usmerjati.”
Primer v našem podjetju: če kdo naredi napako, ne kažemo s prstom. Vsi delamo napake, vsi se zmotimo, ne iščemo krivca, išče se rešitev.
In petič: Kader je treba izpostavljati, le tako iz njih dobiš najboljše. “Če želite dober kader, ga morate izpostavljati. Tista podjetja, ki niso izpostavljena trgom, so bolj apatična in manj fleksibilna. A podjetja so ljudje. Če človeka ne izpostavite, iz njega ne boste dobili največ.”
Pri nas vsakega človeka 100-odstotno izpostavimo stresu, odgovornosti, zahtevam in delu. Presenečeni boste, kako zelo ljudje to potrebujejo, saj šele takrat številni zaživijo. Tisti, ki ne, pa niso primerni za sodelovanje z vami.
621 epizod
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Stavi na ambicioznost, samozavest in proaktivnost zaposlenih; na vodje, v katerih prevladuje zdravorazumski strateg, in na to, da je dobro zaposlene izpostavljati.
Stavi na ambicioznost, samozavest in proaktivnost zaposlenih; na vodje, v katerih prevladuje zdravorazumski strateg, in na to, da je dobro zaposlene izpostavljati.
Dr. Uroš Kerin se dobrih poslovnih praks več kot desetletje uči pri nemškem Siemensu. Še ne 40-leten je danes v tem koncernu visoko na položaju. Tja je prišel s preprosto zamislijo za diplomsko delo, danes pa njegovo idejo prodajajo na svetovnem trgu. Iz ideje, ki jo je zasadil v diplomskem delu, so razvili prototip, nastala je programska aplikacija SIGUARD DSA, ki operaterjem prenosnih električnih sistemov pomaga pri vodenju sistema iz nadzornega centra. In, kar je najpomembneje, vse skupaj je pristalo na mednarodnem trgu.
Za podjetje je bilo odločujoče, da nam je na koncu raziskovalnega dela, ko je imelo prototip v rokah in bi lahko prekinilo sodelovanje, raje ponudilo zaposlitev. S tem je ohranilo tok dogodkov in v opazno krajšem času sprožilo profesionalni razvoj produkta.
V Sloveniji je pred nekaj tedni predstavil svoj primer inteligentnega črpanja kadra iz znanosti v gospodarstvo, zraven pa – kot je to navada v njihovem podjetju – dodal še nekaj predlogov.
Prva stvar, ki jo poudarja Kerin, je pomanjkanje tržnega obnašanja. “Mislim, da je to tisto, kar manjka vsaki raziskovalni instituciji v Sloveniji. Nekaj jih je zelo dobrih, a po drugi strani bi lahko predvsem univerze veliko bolje izkoristile potencial komercializacije. Nemške univerze ne le da dobro delajo, ampak znajo to delo tudi dobro prodati. Našim univerzam tak člen manjka.”
Na pomembno mesto postavlja proaktivnost.
Nikoli ne smemo zaspati in moramo dajati dober zgled. Vsakemu študentu, ki ga imam na praksi, skušam pokazati, da se služba ne konča takrat, ko odbije ura, ampak ko je delo končano. Zmeraj se moramo učiti, nikoli zaspati.
Tretjič: Ne gre brez ambicioznosti: “Z ambicioznimi ljudmi je lepo delati – ker bodo problem reševali in ker so gonilni konji voza, ki ga peljejo. Težava pa je, ker ambicioznost napačno razumemo kot nekaj negativnega. Narobe!”
Če vidite ambicioznega športnika, mu ne boste rekli, da prehitro teče. Ne, najverjetneje ga boste spodbodli, naj poskusi še malo hitreje. Ko vidite ambicioznega inženirja, mu prav tako ne smete reči: Umiri konje, dovolj si dosegel. Ne, reči je treba, da je to šele prva stopnica in da ga čaka še več izzivov. To je edini pravi pristop, ki nas lahko povleče iz sivine.
Četrtič: Nujni so dorasli vodje oziroma šefi. Le kot taki lahko vodijo ambiciozne zaposlene. “Kar pomaga, je veliko vaje. Dober šef mora vaditi, kako prepoznati potencial in človeka usmerjati.”
Primer v našem podjetju: če kdo naredi napako, ne kažemo s prstom. Vsi delamo napake, vsi se zmotimo, ne iščemo krivca, išče se rešitev.
In petič: Kader je treba izpostavljati, le tako iz njih dobiš najboljše. “Če želite dober kader, ga morate izpostavljati. Tista podjetja, ki niso izpostavljena trgom, so bolj apatična in manj fleksibilna. A podjetja so ljudje. Če človeka ne izpostavite, iz njega ne boste dobili največ.”
Pri nas vsakega človeka 100-odstotno izpostavimo stresu, odgovornosti, zahtevam in delu. Presenečeni boste, kako zelo ljudje to potrebujejo, saj šele takrat številni zaživijo. Tisti, ki ne, pa niso primerni za sodelovanje z vami.
Število brezposelnih mladih na trgu se vztrajno povečuje. Delež teh je bil tako februarja več kot 26-odstoten, kar je za deset odstotkov več kot lani ta čas. Na trgu dela je kar nekaj pobud, kako razraščanje brezposelnosti med mladimi zajeziti. Pred dnevi so tako člani Zaposlitvenega kluba Ljubljana–Rakovnik, nad katerim bdi zavod Nefiks, pripravili inovativno srečanje mladih iskalcev zaposlitve pod naslovom »Pravi – praktične rešitve aktualnih in velikih izzivov«.
Poslovna pobuda, povezana s kurentom, seveda prihaja s Ptuja. Kurent je eden osrednjih zaščitnih znakov Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric; sprva je nastopal kot spremljevalec skupine oračev, danes pa je na pohodu kot samostojna maska, ki nastopa v skupinah. Glas o njej je segel tudi v tujino, vendar je turist zunaj pustne sezone ne more doživeti. In prav na tej točki se je rodila vznemirljiva zamisel o projektu Non stop kurent.
Izraelec Dan Shechtman je leta 2011dobil Nobelovo nagrado za odkritje tako imenovanih kvazikristalov. V Sloveniji opaža neugodno demografsko sliko, ob čemer nam svetuje povečanje rodnosti, sprostitev prostega trga, zmanjšanje korupcije in predvsem okrepitev duha podjetništva. Schechtman že od leta 1987 predava podjetništvo, več kot deset tisoč mladih znanstvenikov in inženirjev je do zdaj spodbudil k vstopu na trg in drznosti, da na njem obstanejo. Zakaj je podjetništvo tako pomembno in kako je preoblikovalo sliko Izraela?
Predstavljamo pobudo podjetja LESNA TIP.iz Otiškega vrha pri Dravogradu.
Slovenija je zadolžena, a prav tako, pravzaprav še v večji meri so zadolžene druge države, s katerimi se primerjamo. Vendar je to kvečjemu slaba tolažba. Naraščanje slovenskega javnega dolga je alarmantno.
Z novim evropski programom sofinanciranja Ustvarjalna Evropa, ki bo izpeljan v obdobju od 2014 do 2020, bo slovenskim ustvarjalcem na voljo dodaten denar. Kako uspešni smo bili pri črpanju evropskih sredstev na področju kulture v preteklosti in kakšen je obet prihodnosti in tudi o izkušnjah slovenskih mladih ustvarjalcev.
Zgodba o mednarodnem grozdu garažnih podjetij, ki se ukvarja s prodajo opreme za peko tradicionalne madžarske jedi oziroma peciva, tako imenovanega "kurtoš kalač".
Negotovost in strah nista najboljša popotnika pri uresničevanju idej, a sta pri nas zelo zakoreninjena. Ameriški investitor in mentor Jerry Collona je prepričan, da nam lahko uspe.
Evropska unija želi s strategijo Evropa 2020 spremeniti evropski model gospodarske rasti in ustvariti pogoje za t. i. pametno rast in razvoj. Ukrepi naj bi tudi slovensko gospodarstvo vrnili v konkurenčno tekmo, predvsem na področju razvoja in inovacij, kjer so nas globalne tekmice v zadnjih letih prehitevale po levi in desni. Na kakšni poti proti "pametni rasti" smo trenutno in kaj delamo najbolj narobe?
Za ometom kulturnih prireditev in umetniških izdelkov deluje sistem vrednot in uveljavljanja moči. Več o tem kulturni menedžer Dušan Hedl s knjigo Podjetništvo v kulturi, kjer je pod drobnogled vzel predvsem organizacijski ustroj javnih kulturnih zavodov.
Davčno okolje je izrazito negotovo, meni 70% domačih podjetjih. O davčnem okolju in izsledkih ankete v Sloveniji.
Globalni strateg, ki trdi, da svet ni tako globaliziran kot mislimo. Bil je najmlajši profesor na Harvardski poslovni šoli. Zdaj uči v Španiji.
Vikendi niso le za žur, ampak tudi za ustanavljanje podjetij. To je ta konec tedna ugotavljalo več kot 300 študentov v petih slovenskih mestih. Kakšen bo izplen vikenda? Študent ljubljanske Ekonomske fakultete David Arnež pravi, da je dobil ogromno povratnih informacij in kopico uporabnih znanj. Se da podjetniško idejo uresničiti v enem vikendu? Kaj za spodbujanje podjetnosti mladih počne Agencija SPIRIT?
Družinska podjetja so bolj odporna na krizo, a to še ni razlog za praznovanje. Težave, ki prežijo nanje, niso le posledica zaostrenih gospodarskih razmer, ampak tudi vgrajene "sistemske napake" - prenosa lastništva na drugo generacijo.
V Sloveniji premoremo tako dobre ideje kot vrhunske znanstvenike, a ne znamo ustvariti velike poslovne zgodbe o uspehu. Zakaj? Pogovorjamo se z dr. Zevom Gurionom, izvršnim direktorjem ameriškega podjetniškega pospeševalnika Akron, ki je pred kratkim gostoval v Ljubljani.
Mislite, da nimate denarja za svoj genialni projekt? Razmislite še enkrat! “Že v prvih 17. urah smo zbrali 15.000 dolarjev.” To so izkušnje ustvarjalcev pametnega obeska Chipolo pri nabiranju sredstev na platformi Kickstarter. Crowdfunding oziroma množično financiranje je eden najbolj obetavnih načinov za zbiranje zagonskih sredstev. Luka Piškorič, soustanovitelj iniciative Crowdfunding.si, poudarja, da je bilo lani za nove poslovne priložnosti na voljo skoraj tri milijarde dolarjev, letos pa naj bi se številka povzela že na pet milijard.
Minuli teden je revija Podjetnik že 23. leto zapored razglasila podjetnika leta. To je Dušan Olaj, direktor podjetja Duol, ki je z baloni za pokrivanje objektov začelo osvajati trge nekdanje Sovjetske zveze. Prvi objekt, ki so ga zgradili, je bilo pokrito teniško igrišče za predsednika Belorusije, zdaj pa si podjetje s 15.000 kvadratnimi metri pokrite površine lasti tudi primat dobavitelja drugega največjega balona na svetu. Ta stoji v Kazahstanu in pokriva celoten nogometni stadion z atletsko stezo. Trenutno veliko delajo tudi v skandinavskih državah, v sodelovanju z Američani pa so razvili nov nanotehnološki izolacijski material.
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.
Neveljaven email naslov