Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dr. Uroš Kerin

22.11.2016

Stavi na ambicioznost, samozavest in proaktivnost zaposlenih; na vodje, v katerih prevladuje zdravorazumski strateg, in na to, da je dobro zaposlene izpostavljati.

Stavi na ambicioznost, samozavest in proaktivnost zaposlenih; na vodje, v katerih prevladuje zdravorazumski strateg, in na to, da je dobro zaposlene izpostavljati.

Dr. Uroš Kerin se dobrih poslovnih praks več kot desetletje uči pri nemškem Siemensu. Še ne 40-leten je danes v tem koncernu visoko na položaju. Tja je prišel s preprosto zamislijo za diplomsko delo, danes pa njegovo idejo prodajajo na svetovnem trgu. Iz ideje, ki jo je zasadil v diplomskem delu, so razvili prototip, nastala je programska aplikacija SIGUARD DSA, ki operaterjem prenosnih električnih sistemov pomaga pri vodenju sistema iz nadzornega centra. In, kar je najpomembneje, vse skupaj je pristalo na mednarodnem trgu.

Za podjetje je bilo odločujoče, da nam je na koncu raziskovalnega dela, ko je imelo prototip v rokah in bi lahko prekinilo sodelovanje, raje ponudilo zaposlitev. S tem je ohranilo tok dogodkov in v opazno krajšem času sprožilo profesionalni razvoj produkta.

V Sloveniji je pred nekaj tedni predstavil svoj primer inteligentnega črpanja kadra iz znanosti v gospodarstvo, zraven pa – kot je to navada v njihovem podjetju – dodal še nekaj predlogov.

5 predlogov dobre poslovne prakse

Prva stvar, ki jo poudarja Kerin, je pomanjkanje tržnega obnašanja. “Mislim, da je to tisto, kar manjka vsaki raziskovalni instituciji v Sloveniji. Nekaj jih je zelo dobrih, a po drugi strani bi lahko predvsem univerze veliko bolje izkoristile potencial komercializacije. Nemške univerze ne le da dobro delajo, ampak znajo to delo tudi dobro prodati. Našim univerzam tak člen manjka.”

Na pomembno mesto postavlja proaktivnost.

Nikoli ne smemo zaspati in moramo dajati dober zgled. Vsakemu študentu, ki ga imam na praksi, skušam pokazati, da se služba ne konča takrat, ko odbije ura, ampak ko je delo končano. Zmeraj se moramo učiti, nikoli zaspati.

Tretjič: Ne gre brez ambicioznosti: “Z ambicioznimi ljudmi je lepo delati – ker bodo problem reševali in ker so gonilni konji voza, ki ga peljejo. Težava pa je, ker ambicioznost napačno razumemo kot nekaj negativnega. Narobe!”

Če vidite ambicioznega športnika, mu ne boste rekli, da prehitro teče. Ne, najverjetneje ga boste spodbodli, naj poskusi še malo hitreje. Ko vidite ambicioznega inženirja, mu prav tako ne smete reči: Umiri konje, dovolj si dosegel. Ne, reči je treba, da je to šele prva stopnica in da ga čaka še več izzivov. To je edini pravi pristop, ki nas lahko povleče iz sivine.

Četrtič: Nujni so dorasli vodje oziroma šefi. Le kot taki lahko vodijo ambiciozne zaposlene. “Kar pomaga, je veliko vaje. Dober šef mora vaditi, kako prepoznati potencial in človeka usmerjati.”

Primer v našem podjetju: če kdo naredi napako, ne kažemo s prstom. Vsi delamo napake, vsi se zmotimo, ne iščemo krivca, išče se rešitev.

In petič: Kader je treba izpostavljati, le tako iz njih dobiš najboljše. “Če želite dober kader, ga morate izpostavljati. Tista podjetja, ki niso izpostavljena trgom, so bolj apatična in manj fleksibilna. A podjetja so ljudje. Če človeka ne izpostavite, iz njega ne boste dobili največ.”

Pri nas vsakega človeka 100-odstotno izpostavimo stresu, odgovornosti, zahtevam in delu. Presenečeni boste, kako zelo ljudje to potrebujejo, saj šele takrat številni zaživijo. Tisti, ki ne, pa niso primerni za sodelovanje z vami.


Poslovne krivulje

620 epizod


Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.

Dr. Uroš Kerin

22.11.2016

Stavi na ambicioznost, samozavest in proaktivnost zaposlenih; na vodje, v katerih prevladuje zdravorazumski strateg, in na to, da je dobro zaposlene izpostavljati.

Stavi na ambicioznost, samozavest in proaktivnost zaposlenih; na vodje, v katerih prevladuje zdravorazumski strateg, in na to, da je dobro zaposlene izpostavljati.

Dr. Uroš Kerin se dobrih poslovnih praks več kot desetletje uči pri nemškem Siemensu. Še ne 40-leten je danes v tem koncernu visoko na položaju. Tja je prišel s preprosto zamislijo za diplomsko delo, danes pa njegovo idejo prodajajo na svetovnem trgu. Iz ideje, ki jo je zasadil v diplomskem delu, so razvili prototip, nastala je programska aplikacija SIGUARD DSA, ki operaterjem prenosnih električnih sistemov pomaga pri vodenju sistema iz nadzornega centra. In, kar je najpomembneje, vse skupaj je pristalo na mednarodnem trgu.

Za podjetje je bilo odločujoče, da nam je na koncu raziskovalnega dela, ko je imelo prototip v rokah in bi lahko prekinilo sodelovanje, raje ponudilo zaposlitev. S tem je ohranilo tok dogodkov in v opazno krajšem času sprožilo profesionalni razvoj produkta.

V Sloveniji je pred nekaj tedni predstavil svoj primer inteligentnega črpanja kadra iz znanosti v gospodarstvo, zraven pa – kot je to navada v njihovem podjetju – dodal še nekaj predlogov.

5 predlogov dobre poslovne prakse

Prva stvar, ki jo poudarja Kerin, je pomanjkanje tržnega obnašanja. “Mislim, da je to tisto, kar manjka vsaki raziskovalni instituciji v Sloveniji. Nekaj jih je zelo dobrih, a po drugi strani bi lahko predvsem univerze veliko bolje izkoristile potencial komercializacije. Nemške univerze ne le da dobro delajo, ampak znajo to delo tudi dobro prodati. Našim univerzam tak člen manjka.”

Na pomembno mesto postavlja proaktivnost.

Nikoli ne smemo zaspati in moramo dajati dober zgled. Vsakemu študentu, ki ga imam na praksi, skušam pokazati, da se služba ne konča takrat, ko odbije ura, ampak ko je delo končano. Zmeraj se moramo učiti, nikoli zaspati.

Tretjič: Ne gre brez ambicioznosti: “Z ambicioznimi ljudmi je lepo delati – ker bodo problem reševali in ker so gonilni konji voza, ki ga peljejo. Težava pa je, ker ambicioznost napačno razumemo kot nekaj negativnega. Narobe!”

Če vidite ambicioznega športnika, mu ne boste rekli, da prehitro teče. Ne, najverjetneje ga boste spodbodli, naj poskusi še malo hitreje. Ko vidite ambicioznega inženirja, mu prav tako ne smete reči: Umiri konje, dovolj si dosegel. Ne, reči je treba, da je to šele prva stopnica in da ga čaka še več izzivov. To je edini pravi pristop, ki nas lahko povleče iz sivine.

Četrtič: Nujni so dorasli vodje oziroma šefi. Le kot taki lahko vodijo ambiciozne zaposlene. “Kar pomaga, je veliko vaje. Dober šef mora vaditi, kako prepoznati potencial in človeka usmerjati.”

Primer v našem podjetju: če kdo naredi napako, ne kažemo s prstom. Vsi delamo napake, vsi se zmotimo, ne iščemo krivca, išče se rešitev.

In petič: Kader je treba izpostavljati, le tako iz njih dobiš najboljše. “Če želite dober kader, ga morate izpostavljati. Tista podjetja, ki niso izpostavljena trgom, so bolj apatična in manj fleksibilna. A podjetja so ljudje. Če človeka ne izpostavite, iz njega ne boste dobili največ.”

Pri nas vsakega človeka 100-odstotno izpostavimo stresu, odgovornosti, zahtevam in delu. Presenečeni boste, kako zelo ljudje to potrebujejo, saj šele takrat številni zaživijo. Tisti, ki ne, pa niso primerni za sodelovanje z vami.


10.01.2017

Upokojenci na trgu dela

Delo upokojencev bo sčasoma postajalo vedno pomembnejše. Razlogov je več: na trgu dela bo začelo primanjkovati delovne sile; nizke pokojnine upokojence silijo v dodaten zaslužek; poleg tega pa je tak prehod s trga dela v pokoj nekoliko lažji.


03.01.2017

Nova dohodninska lestvica

V novo leto vstopamo z nekoliko spremenjeno davčno zakonodajo. O dohodninski lestvici, pomembnih datumih, znižanih stroških izvržbe in drugih novostih smo govorili z Zinko Prunk, FURS.


20.12.2016

Tuji investitorji o poslovnem okolju v Sloveniji

Podrobneje smo predstavili izzive in prednosti poslovnega okolja, s katerimi se soočajo tuji investitorji pri nas, ki so jih z raziskovalci področja delili že deveto leto zapored.


13.12.2016

Poklicno izobraževanje za kadre prihodnosti

Po prvem evropskem tednu poklicnih spretnosti in tekmovanju mladih v poklicih EuroSkills se oziramo na sistem poklicnega izobraževanja v Sloveniji. Od kod prihajajo naši strokovnjaki, s kakšnim znanjem in izkušnjami se podajajo na trg dela? Vpis v poklicne šole se od leta 2011 sicer veča, a obrtniki, profesorji in učenci opozarjajo, da sistem nikakor ni brez pomanjkljivosti. Potegnemo še vzporednice z nekaterimi drugimi evropskimi državami, se vprašamo o sistemu vajeništva in razmislimo o družbenem pogledu na poklicne strokovnjake.


06.12.2016

Portal OPSI

Portal omogoča vpogled, prenos in nadaljnjo obdelavo podatkov javnega sektorja


29.11.2016

Toby Hester

Toby Hester je trener. Ne trenira moštva ali posameznega športnika, temveč sponzorje. Uči jih, kako iz sponzorstva iztržiti največ.


15.11.2016

Digitalna preobrazba

Profesor Joe Peppard je strokovnjak za digitalizacijo in ni najbolj vesel, če digitalizacijo mešamo s tehnologijo. Prepričan je, da “digitalno samo po sebi ničesar ne spremeni. Organizacije oz. ljudje pa se lahko odločijo, da z uporabo digitalnih tehnologij spremenijo procese.” V oddaji bo govoril o digitalni preobrazbi, ki je bolj kot ne nujna…


08.11.2016

Cindy Gallop

Cindy Gallop je ena najbolj karizmatičnih, drznih in prepoznavnih osebnosti v oglaševanju. Do svoje industrije je izjemno kritična. A še ni obupala. Prepričana je, da lahko oglaševanje spreminja svet na bolje.


18.10.2016

Vrednote uspešnih podjetnikov

Zdaj so uspešni. Bodo tudi čez 5 ali 10 let? Slovenske podjetnice in podjetniki o tem, kakšne vrednote, lastnosti in veščine jih bodo vodile v prihodnje. O zaupanju, varnosti, kreativnosti in še o čem.


11.10.2016

Finančno opismenjevanje

Finančna pismenost je pri nas na zelo nizki ravni. V poslovnih krivuljah preverjamo, kako poteka finančno opismenjevanje otrok, starejših in socialno šibkih in kako lahko izboljšamo razumevanje finančnih produktov skozi izobraževanje sami.


04.10.2016

Oživljanje mestnih središč

Spremenjene potrošniške navade ter gradnja nakupovalnih centrov izven mestnih središč sta v številnih mestnih jedrih povzročila zaton trgovskih dejavnosti in drugih oblik podjetništva. Da bi oživili mestna središča, vanje pripeljali podjetnike, obiskovalcem pa ponudili razlog za obisk, v Sloveniji poteka projekt upravljanja mestnih središč. Vse skupaj se je začelo leta 2011. Kakšen je napredek, kaj pomeni za podjetnike in kaj imajo od tega potrošniki?


27.09.2016

Pasti pri najemu kreditov

Potrošniki vedno težje izberemo primeren, ugoden kredit. Banke poleg tega v ponudbo vključijo še druge finančne produkte, kot so zavarovanja, kartice, posebni bančni računi – česar v resnici ne potrebujemo. Tako je primerjava ponudb več bank nemogoča, težje tudi izberemo za nas primeren kredit. Vodja projekta in strokovnjak za področje financ pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) Boštjan Krisper pravi, da potrošniki v času nizkih obrestnih mer pri izbiri kreditov tako skorajda nič ne pridobimo ali ne privarčujemo. Kako izbrati kredit, kakšna so tveganja in kako lahko med seboj primerjamo ponudbe bank?


20.09.2016

Razbohotena avtomobilska industrija

Od leta 1982 do leta 2001 se je svetovna populacija povečala za petino, število avtomobilov pa za več kot 230 odstotkov; za lobiranje za avtomobilsko industrijo še nikoli v zgodovini niso zapravili toliko kot zdaj, v nekaterih mestih je za ceste in parkirna mesta odmerjenih več kot dve tretjini površin. Nekateri na poti na delo v avtomobilih preživijo skoraj dva meseca na leto, avtomobili so vse večji in bolj potratni… in vedno več jih je: leta 2012 smo imeli na svetu milijardo avtomobilov, leta 2020 jih bo dvakrat toliko.


13.09.2016

Menedžer = dirigent?

Dr. Gloria Burgess je predavateljica, motivatorka in poslovna trenerka. Ideje za svoje delo črpa iz povezav med glasbo in poslom. Menedžerji kot dirigenti, zaposleni kot glasbeniki. “Ko delam z vodilnimi v nekem podjetju, le-ti pogosto s prstom kažejo na koga v svoji ali kateri drugi ekipi, ne zavedajo pa se, da so prav oni sami problem.” Kakšen je po njenem mnenju dober voditelj in kakšna idealna organizacija? “


06.09.2016

Negativne obrestne mere

Slovenske banke so se, tako kot vse evropske, znašle v primežu negativnih obrestnih mer. Dve največji podjetjem z depoziti nad 5 milijonov že zaračunavata ležarino oziroma negativne obresti za hrambo denarja. Varčevalcem se tega stroška za zdaj še ne upajo naprtiti. Član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar nam bo v pogovoru skušal predstaviti, kako zgodovinsko izjemne negativne obresti konkretno vplivajo na varčevalce, zadolževanje in tudi na samo poslovanje bank.


30.08.2016

Spremenjene potrošniške navade

Vsaj dva pomembna dejavnika sta v zadnjih letih močno spremenila nakupovalne navade slovenskih potrošnikov: gospodarska kriza in razcvet informacijskih tehnologij. Potrošniki veliko bolje premislijo, kaj dobijo za svoj denar, pri tem pa informacije prodajalca o izdelku tako niso več ključne, saj pa njihovo vlogo prevzemajo informacije, ki jih kupci lahko pridobijo sami. Prodajalci na njihovo izbiro med drugim skušajo vplivati tudi s poplavo najrazličnejših oznak kakovosti, ki so tudi zavajajoče. Bo nova označba za nadstandardno kakovost živil, imenovana “IZBRANA KAKOVOST”, prinesla pomembne spremembe?


09.08.2016

Sladoled – kalejdoskop barv, okusov in tehnik

Že tisočletja pred našim štetjem so ga poznali, nekoč je veljal za prestiž, danes je vsakodnevna razvada. Sladoled – kalejdoskop barv, okusov in tehnik, po katerem poleti posegamo dvakrat bolj pogosto kot pozimi. Toda kako ločiti dobrega od povprečnega, kako se izkleše mojster priprave sladoleda in ali je kariera sladoledarja dandanes v Sloveniji zlata jama? Gostimo dva prekaljena sladoledarja Aleša Piščanca (Vigo) in Matejo Jerovšek (Gelateria Romantika), o zgodovini sladoleda pa nam bo več povedal etnolog Janez Bogataj.


28.06.2016

Delite, da dobite še več!

Sharing economy – angleški izraz za ekonomski model, v katerem velja načelo delitve dobrin. Nekateri ga prevajajo kot souporabo, najbolj pravilen je termin ekonomija delitve. Ne glede na poimenovanje gre za skupno ustvarjanje, proizvodnjo, distribucijo, trgovino ali uporabo blaga ter storitev. Besedno zvezo, ki je od lanskega leta uvrščena tudi v angleški oxfordski slovar, si morda najlažje predstavljate, če omenilo Airbnb, Uber, car sharing, Ebay itn. Kakšno prihodnost ima koncept ekonomije delitve v Sloveniji, kjer je avtomobil, pa še to ne kakršenkoli, ali vsak milimeter lastne trave, ki naj je lepša kot sosedova, še vedno statusni simbol?


21.06.2016

Zasebni proti javnemu sektorju

Pri poslovanju v pravni državi pomembno vlogo igra kompetentna javna uprava. Za življenje v urejeni državi so ključne javne storitve. Gospodarstvo to priznava, a opozarja, da je v Sloveniji javna poraba preveč razbohotena. Vsake toliko časa se razplamti spor med javnim in zasebnim sektorjem. Tokrat tli zato, ker finančni minister Dušan Mramor ni pripravil zadovoljivega predloga davčnega prestrukturiranja. Pač nima kje vzeti, da bi na drugi strani lahko razbremenil gospodarstvo. A gospodarska združenja so prepričana, da bi se dalo reorganizirati javno porabo. Na obzorju je že viden konflikt.


Stran 10 od 31
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov