Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Dr. Uroš Kerin

22.11.2016

Stavi na ambicioznost, samozavest in proaktivnost zaposlenih; na vodje, v katerih prevladuje zdravorazumski strateg, in na to, da je dobro zaposlene izpostavljati.

Stavi na ambicioznost, samozavest in proaktivnost zaposlenih; na vodje, v katerih prevladuje zdravorazumski strateg, in na to, da je dobro zaposlene izpostavljati.

Dr. Uroš Kerin se dobrih poslovnih praks več kot desetletje uči pri nemškem Siemensu. Še ne 40-leten je danes v tem koncernu visoko na položaju. Tja je prišel s preprosto zamislijo za diplomsko delo, danes pa njegovo idejo prodajajo na svetovnem trgu. Iz ideje, ki jo je zasadil v diplomskem delu, so razvili prototip, nastala je programska aplikacija SIGUARD DSA, ki operaterjem prenosnih električnih sistemov pomaga pri vodenju sistema iz nadzornega centra. In, kar je najpomembneje, vse skupaj je pristalo na mednarodnem trgu.

Za podjetje je bilo odločujoče, da nam je na koncu raziskovalnega dela, ko je imelo prototip v rokah in bi lahko prekinilo sodelovanje, raje ponudilo zaposlitev. S tem je ohranilo tok dogodkov in v opazno krajšem času sprožilo profesionalni razvoj produkta.

V Sloveniji je pred nekaj tedni predstavil svoj primer inteligentnega črpanja kadra iz znanosti v gospodarstvo, zraven pa – kot je to navada v njihovem podjetju – dodal še nekaj predlogov.

5 predlogov dobre poslovne prakse

Prva stvar, ki jo poudarja Kerin, je pomanjkanje tržnega obnašanja. “Mislim, da je to tisto, kar manjka vsaki raziskovalni instituciji v Sloveniji. Nekaj jih je zelo dobrih, a po drugi strani bi lahko predvsem univerze veliko bolje izkoristile potencial komercializacije. Nemške univerze ne le da dobro delajo, ampak znajo to delo tudi dobro prodati. Našim univerzam tak člen manjka.”

Na pomembno mesto postavlja proaktivnost.

Nikoli ne smemo zaspati in moramo dajati dober zgled. Vsakemu študentu, ki ga imam na praksi, skušam pokazati, da se služba ne konča takrat, ko odbije ura, ampak ko je delo končano. Zmeraj se moramo učiti, nikoli zaspati.

Tretjič: Ne gre brez ambicioznosti: “Z ambicioznimi ljudmi je lepo delati – ker bodo problem reševali in ker so gonilni konji voza, ki ga peljejo. Težava pa je, ker ambicioznost napačno razumemo kot nekaj negativnega. Narobe!”

Če vidite ambicioznega športnika, mu ne boste rekli, da prehitro teče. Ne, najverjetneje ga boste spodbodli, naj poskusi še malo hitreje. Ko vidite ambicioznega inženirja, mu prav tako ne smete reči: Umiri konje, dovolj si dosegel. Ne, reči je treba, da je to šele prva stopnica in da ga čaka še več izzivov. To je edini pravi pristop, ki nas lahko povleče iz sivine.

Četrtič: Nujni so dorasli vodje oziroma šefi. Le kot taki lahko vodijo ambiciozne zaposlene. “Kar pomaga, je veliko vaje. Dober šef mora vaditi, kako prepoznati potencial in človeka usmerjati.”

Primer v našem podjetju: če kdo naredi napako, ne kažemo s prstom. Vsi delamo napake, vsi se zmotimo, ne iščemo krivca, išče se rešitev.

In petič: Kader je treba izpostavljati, le tako iz njih dobiš najboljše. “Če želite dober kader, ga morate izpostavljati. Tista podjetja, ki niso izpostavljena trgom, so bolj apatična in manj fleksibilna. A podjetja so ljudje. Če človeka ne izpostavite, iz njega ne boste dobili največ.”

Pri nas vsakega človeka 100-odstotno izpostavimo stresu, odgovornosti, zahtevam in delu. Presenečeni boste, kako zelo ljudje to potrebujejo, saj šele takrat številni zaživijo. Tisti, ki ne, pa niso primerni za sodelovanje z vami.


Poslovne krivulje

620 epizod


Poslovne krivulje valovijo med povpraševanjem in ponudbo. Od ideje do uspeha je morda ključna prav prava informacija. Zato Poslovne krivulje opozarjajo na priložnosti, nove trge, investicije in razpise.

Dr. Uroš Kerin

22.11.2016

Stavi na ambicioznost, samozavest in proaktivnost zaposlenih; na vodje, v katerih prevladuje zdravorazumski strateg, in na to, da je dobro zaposlene izpostavljati.

Stavi na ambicioznost, samozavest in proaktivnost zaposlenih; na vodje, v katerih prevladuje zdravorazumski strateg, in na to, da je dobro zaposlene izpostavljati.

Dr. Uroš Kerin se dobrih poslovnih praks več kot desetletje uči pri nemškem Siemensu. Še ne 40-leten je danes v tem koncernu visoko na položaju. Tja je prišel s preprosto zamislijo za diplomsko delo, danes pa njegovo idejo prodajajo na svetovnem trgu. Iz ideje, ki jo je zasadil v diplomskem delu, so razvili prototip, nastala je programska aplikacija SIGUARD DSA, ki operaterjem prenosnih električnih sistemov pomaga pri vodenju sistema iz nadzornega centra. In, kar je najpomembneje, vse skupaj je pristalo na mednarodnem trgu.

Za podjetje je bilo odločujoče, da nam je na koncu raziskovalnega dela, ko je imelo prototip v rokah in bi lahko prekinilo sodelovanje, raje ponudilo zaposlitev. S tem je ohranilo tok dogodkov in v opazno krajšem času sprožilo profesionalni razvoj produkta.

V Sloveniji je pred nekaj tedni predstavil svoj primer inteligentnega črpanja kadra iz znanosti v gospodarstvo, zraven pa – kot je to navada v njihovem podjetju – dodal še nekaj predlogov.

5 predlogov dobre poslovne prakse

Prva stvar, ki jo poudarja Kerin, je pomanjkanje tržnega obnašanja. “Mislim, da je to tisto, kar manjka vsaki raziskovalni instituciji v Sloveniji. Nekaj jih je zelo dobrih, a po drugi strani bi lahko predvsem univerze veliko bolje izkoristile potencial komercializacije. Nemške univerze ne le da dobro delajo, ampak znajo to delo tudi dobro prodati. Našim univerzam tak člen manjka.”

Na pomembno mesto postavlja proaktivnost.

Nikoli ne smemo zaspati in moramo dajati dober zgled. Vsakemu študentu, ki ga imam na praksi, skušam pokazati, da se služba ne konča takrat, ko odbije ura, ampak ko je delo končano. Zmeraj se moramo učiti, nikoli zaspati.

Tretjič: Ne gre brez ambicioznosti: “Z ambicioznimi ljudmi je lepo delati – ker bodo problem reševali in ker so gonilni konji voza, ki ga peljejo. Težava pa je, ker ambicioznost napačno razumemo kot nekaj negativnega. Narobe!”

Če vidite ambicioznega športnika, mu ne boste rekli, da prehitro teče. Ne, najverjetneje ga boste spodbodli, naj poskusi še malo hitreje. Ko vidite ambicioznega inženirja, mu prav tako ne smete reči: Umiri konje, dovolj si dosegel. Ne, reči je treba, da je to šele prva stopnica in da ga čaka še več izzivov. To je edini pravi pristop, ki nas lahko povleče iz sivine.

Četrtič: Nujni so dorasli vodje oziroma šefi. Le kot taki lahko vodijo ambiciozne zaposlene. “Kar pomaga, je veliko vaje. Dober šef mora vaditi, kako prepoznati potencial in človeka usmerjati.”

Primer v našem podjetju: če kdo naredi napako, ne kažemo s prstom. Vsi delamo napake, vsi se zmotimo, ne iščemo krivca, išče se rešitev.

In petič: Kader je treba izpostavljati, le tako iz njih dobiš najboljše. “Če želite dober kader, ga morate izpostavljati. Tista podjetja, ki niso izpostavljena trgom, so bolj apatična in manj fleksibilna. A podjetja so ljudje. Če človeka ne izpostavite, iz njega ne boste dobili največ.”

Pri nas vsakega človeka 100-odstotno izpostavimo stresu, odgovornosti, zahtevam in delu. Presenečeni boste, kako zelo ljudje to potrebujejo, saj šele takrat številni zaživijo. Tisti, ki ne, pa niso primerni za sodelovanje z vami.


26.01.2016

Enojen, dvojen račun

15. decembra je začel veljati Zakon o davčnem postopku, ki med drugim ukinja obveznost dveh ločenih računov za samostojne podjetnike. Le ti lahko imajo po novem le en račun, pa naj gre za osebni ali poslovni. Kako je to videti v praksi? Zaprtje poslovnega računa stane približno 25 evrov; pri tem pa ni nujno, da bo samostojnemu podjetniku njegova banka to omogočila.


19.01.2016

Magneti

Kaj je skupna točka mobilnih telefonov, LED svetil, vetrnih elektrarn, električnih vozi in medicinskih raziskav z magnetno resonanco? Magneti. Pridobivajo jih iz tako imenovanih redkih zemelj, ki v zemeljski skorji sicer niso tako redke, so pa redke s strateškega vidika. Skoraj popoln primat na tem področju ima namreč Kitajska, kar je v preteklosti – zlasti leta 2011 – že večkrat sprožilo vratolomne obrate cen redkih zemelj in s tem vplivalo tudi na cene končnih produktov. Pester trg redkih zemelj in to, kakšno vlogo igrajo na njem slovenski proizvajalci, sta bili temi tokratnih Poslovnih krivulj.


19.01.2016

Magneti

Kaj je skupna točka mobilnih telefonov, LED svetil, vetrnih elektrarn, električnih vozi in medicinskih raziskav z magnetno resonanco? Magneti. Pridobivajo jih iz tako imenovanih redkih zemelj, ki v zemeljski skorji sicer niso tako redke, so pa redke s strateškega vidika. Skoraj popoln primat na tem področju ima namreč Kitajska, kar je v preteklosti – zlasti leta 2011 – že večkrat sprožilo vratolomne obrate cen redkih zemelj in s tem vplivalo tudi na cene končnih produktov. Pester trg redkih zemelj in to, kakšno vlogo igrajo na njem slovenski proizvajalci, sta bili temi tokratnih Poslovnih krivulj.


05.01.2016

Globalni inovacijski indeks

Marsikdaj si še vedno želimo, da bi Slovenija bila druga Švica, tudi na področju gospodarstva. Tam je naša vzornica dosegla še en zavidljiv uspeh, na lestvici globalnega inovacijskega indeksa je zasedla prvo mesto. Kam se uvrščamo mi, kaj to pomeni in kje so še priložnosti oziroma možnosti za izboljšanje okolja za spodbujanje inovacij?


29.12.2015

Podjetnice in pol

Vključenost žensk v podjetništvo v svetu zelo variira in je v Evropi precej skromna. Največ zgodnje podjetniške aktivnosti žensk beleži Švica, sledijo ji Španija, Portugalska, Finska in Kosovo. Najnižji delež novih in nastajajočih podjetij, ki jih ustanovijo ženske, so zabeležile Madžarska, Švedska ter Bosna in Hercegovina.


15.12.2015

Družinska podjetja

Družinsko podjetništvo v Sloveniji prispeva kar 67 odstotkov dodane vrednosti vseh slovenskih podjetij, zato je odgovor, kaj žene slovensko gospodarstvo, jasen – družinska podjetja. Ta podjetja so največkrat v lasti družine, najsi bodo to majhna podjetja mam, očetov ali otrok. Po navadi imajo manj kot petdeset zaposlenih, nekatera pa so z uspehi že prerasla tovrstne okvire in postala velika mednarodna podjetja, ki so vodilna v svojem sektorju.


08.12.2015

Dostojno delo

Če smo se še pred letom ali dvema, v času gospodarske krize, spraševali, kako sploh do kakršnegakoli dela, pa ob izboljšanih ekonomskih kazalcih v ospredje vse bolj prihaja vprašanje, kaj je dostojno delo. O tem, kot tudi, kako bomo delali v prihodnosti, smo se pogovarjali s predsednikom oddelka delu naklonjene makroekonomske politike pri Mednarodni organizaciji dela, Ekkehardom Ernstom. Preverili pa smo tudi, kakšne so razmere na področju dostojnega dela v Sloveniji.


01.12.2015

Novi načini iskanja najcenejše ponudbe na spletu

33-letni poslovnež Stefan Jorgensen si šaljivo pravi viking. Pa ne zato, ker prihaja iz domovine vikingov, Danske, ampak predvsem zato, ker s podjetjem itembase.com uspešno osvaja področje spletnega nakupovanja. Kako? Tako, da majhnim podjetjem omogoča, da so konkurenčna v primerjavi s spletnimi velikani, kot sta Amazon in Ali Baba.


17.11.2015

Gospodarska diplomacija

Leta 2009 je na Ministrstvu za zunanje zadeve uradno zaživela gospodarska diplomacija, ki naj bi zaščitila, uveljavljala in promovirala interese slovenskega gospodarstva v tujini. Kam in kako Slovenija investira, ali imamo sploh strategijo in vizijo pri vlaganjih v tujino in kakšno vlogo pri tem igra gospodarska diplomacija ter podporni mehanizmi?


10.11.2015

Slovenija, center evropske robotike

Trije sinovi samuraja Keiichira Yaskawe so pred točno sto leti ustanovili podjetje, ki je do danes preraslo v vodilnega svetovnega proizvajalca na področju robotike in sistemov za avtomatizacijo.


03.11.2015

Alibaba

Kako je Alibaba postal spletni velikan, učitelj angleščine Jack Ma pa eden najbogatejših in najvplivnejših ljudi v poslovnem svetu?


27.10.2015

Nevromarketing

Nevromarketing ni več znanstvena fantastika, ampak realnost. Oglaševalci bodo lahko s posebno tehnologijo bolje razumeli naše možgane in z merjenjem njihove aktivnosti ustvarili popolne oglase. Visoko resolucijska, večkanalna EEG-tehnologija bo odkrivala naše najgloblje in nezavedne možganske procese.


20.10.2015

Tomaš Sedlaček

Znan je postal predvsem po svoji knjigi Ekonomija dobrega in zla, ki je bila prevedena v 17 jezikov in je prejela številne prestižne nagrade za filozofski doprinos k ekonomiji.


13.10.2015

Dve oblikovalki

Dve zgodbi, dve modni ustvarjalki, dve podjetnici, ki verjameta, da si je tudi v Sloveniji mogoče izbrati modo kot poklic in od nje tudi živeti. Povod pa – nastop na Expo 2015 in Elle Style Awards 2015. V torek ob 10-ih!


06.10.2015

Zaposlovanje invalidov kot poslovna priložnost

Zaposlovanje invalidov je zakonska obveznost, lahko pa tudi poslovna priložnost ali dokaz solidarnosti. Bolj zgovorni kot kvote, olajšave in vplačila v invalidski sklad so primerni dobre prakse. Predstavljamo podjetje Dobrovita in odgovarjamo na ključne dileme pri zaposlovanju ranljivih skupin.


29.09.2015

Matjaž Merkan, manager leta

Manager leta in drugi prestižni nazivi so zaradi nekaj nagrajencev v preteklosti izgubili nekdanji lesk, zato se v Združenju Manager zadnja leta trudijo, da priznanje podelijo tistim, ki se namesto menedžerskim prevzemom posvečajo razvoju, inovacijam in trgom. Letošnji manager leta je postal Matjaž Merkan, direktor mariborskega SwatyCometa, rastočega podjetja, ki izdeluje brusilne naprave in 95% brusov izvozijo.


22.09.2015

Urad za meroslovje

Vsakič, ko merimo dolžino, tehtamo, gledamo na termometer ali električni števec, smo tesno povezani z meroslovjem. Doktor Samo Kopač bo v Poslovnih krivuljah na Valu 202 predstavil pomen Urada za meroslovje, pa tudi nove pridobitve, s katerimi bodo izboljšali kakovost svojega dela. Razložil bo še, kaj so nacionalni etaloni in kje je varno spravljen prakilogram?


15.09.2015

100 % Design blagovne znamke »Made in Slovenia«

Po več kot 20 letih smo končno dočakali. Slovenija se bo z nastopom devetih podjetij na enem najprestižnejših oblikovalskih mednarodnih sejmov 100 % Design v Londonu predstavila pod skupnim imenom oziroma pod blagovno znamko “Made in Slovenia”.


08.09.2015

Kohezija - možnosti in priložnosti

V vsaki slovenski občini najdemo kak evropski projekt. Morda je prav zaradi njega vaše življenje lepše, lažje, znosnejše. O dosežkih kohezijske politike pri nas, predvsem pa o možnostih in priložnostih, ki jih ponuja novo finančno obdobje, je govoril Bojan Suvorov, direktor Urada za kohezijsko politiko.


23.06.2015

Nekoč strošek, danes investicija

Vajeništvo - v Sloveniji smo ga nekoč že imeli, a naj bi predstavljal prevelik strošek. Ali podjetja danes še razmišljajo tako, ali raje gledajo na vajence kot investicijo za prihodnost? Predstavljamo pozitiven primer na področju vajeništva, to je primer nemškega dualnega sistema.


Stran 12 od 31
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov