Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Ledinah pri Idriji se je na današnji dan leta 1816 rodil pesnik in zapisovalec ljudskih pesmi Anton Žakelj, rodoljub Ledinski. Narodna in univerzitetna knjižnica hrani rokopis Narodnih kranjskih pesmi, ki jih je priredil leta 1838.
V Lindnu pri Hannovru se je na današnji dan leta 1906 rodila filozofinja Hannah Arendt. Pred nacističnim preganjanjem je leta 1933 zbežala v Pariz, kasneje v Združene države Amerike. Leta 1961 je napisala odmevno razpravo o sojenju Adolfu Eichmannu, o tem podrobneje Vlasta Jalušič:
"Proti barvni sestavi naše trobojnice se v dokaz nje nedopustnosti rado naglaša to, da je istovetna z rusko zastavo, a Rusija da je danes naša sovražnica. Zastave kraljevine Romunske, ki je danes tudi naša sovražnica, so zlato-modro-rdeče, torej prav tistih barv, s katerimi so hoteli nekaterniki na Kranjskem nadomestiti naše barve, češ, da so te ruske!" je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost.
V Temnici se je na današnji dan leta 1946 rodil sociolog Vojko Antončič. Po diplomi na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo je doktoriral na zagrebški Filozofski fakulteti. Delal je Inštitutu za sociologijo. Leta 2003 je postal predsednik Računskega sodišča, čez leto član Evropskega računskega sodišča. Leta 2013 je kot predsednik nadzornega sveta Cimosa v pogovoru z Jasno Preskar tako opisal korake reševanja podjetja:
Gorica mora k Jugoslaviji, tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik naslovil poročilo s plenuma goriškega mestnega odbora Slovensko-italijanske antifašistične unije.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1986 umrl kritik, esejist, gledališčnik in urednik Bojan Štih. Po vojni je doštudiral in urejal Naše razglede. Bil je direktor Triglav filma in ravnatelj Drame. V arhivu hranimo Štihovo izjavo iz leta 1983, ko je sodeloval na okrogli mizi o monodrami na Slovenskem
Če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu dobro rodi.
V Birminghamu se je na današnji dan leta 1926 odil skladatelj, aranžer in eden od pionirejv rock and roll glasbe Bill Justis. Od leta 1951 je v Memphis za založbo Sun record posnel veliko uspešnic tudi znamenito Raunchy, za katero je prejel nagrado Grammy:
1119 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Ledinah pri Idriji se je na današnji dan leta 1816 rodil pesnik in zapisovalec ljudskih pesmi Anton Žakelj, rodoljub Ledinski. Narodna in univerzitetna knjižnica hrani rokopis Narodnih kranjskih pesmi, ki jih je priredil leta 1838.
V Lindnu pri Hannovru se je na današnji dan leta 1906 rodila filozofinja Hannah Arendt. Pred nacističnim preganjanjem je leta 1933 zbežala v Pariz, kasneje v Združene države Amerike. Leta 1961 je napisala odmevno razpravo o sojenju Adolfu Eichmannu, o tem podrobneje Vlasta Jalušič:
"Proti barvni sestavi naše trobojnice se v dokaz nje nedopustnosti rado naglaša to, da je istovetna z rusko zastavo, a Rusija da je danes naša sovražnica. Zastave kraljevine Romunske, ki je danes tudi naša sovražnica, so zlato-modro-rdeče, torej prav tistih barv, s katerimi so hoteli nekaterniki na Kranjskem nadomestiti naše barve, češ, da so te ruske!" je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost.
V Temnici se je na današnji dan leta 1946 rodil sociolog Vojko Antončič. Po diplomi na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo je doktoriral na zagrebški Filozofski fakulteti. Delal je Inštitutu za sociologijo. Leta 2003 je postal predsednik Računskega sodišča, čez leto član Evropskega računskega sodišča. Leta 2013 je kot predsednik nadzornega sveta Cimosa v pogovoru z Jasno Preskar tako opisal korake reševanja podjetja:
Gorica mora k Jugoslaviji, tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik naslovil poročilo s plenuma goriškega mestnega odbora Slovensko-italijanske antifašistične unije.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1986 umrl kritik, esejist, gledališčnik in urednik Bojan Štih. Po vojni je doštudiral in urejal Naše razglede. Bil je direktor Triglav filma in ravnatelj Drame. V arhivu hranimo Štihovo izjavo iz leta 1983, ko je sodeloval na okrogli mizi o monodrami na Slovenskem
Če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu dobro rodi.
V Birminghamu se je na današnji dan leta 1926 odil skladatelj, aranžer in eden od pionirejv rock and roll glasbe Bill Justis. Od leta 1951 je v Memphis za založbo Sun record posnel veliko uspešnic tudi znamenito Raunchy, za katero je prejel nagrado Grammy:
Osmanski sultan in kalif Sulejman II. Veličastni je na današnji dan leta 1521 s svojimi enotami zavzel Beograd, ki je postal glavni osmanski tabor in preskrbovalno oporišče za njihove vojaške pohode proti severu in zahodu. S kratko prekinitvijo, ko so ga zasedli Avstrijci, je Beograd ostal v turških rokah do leta 1867. V Renčah se je na današnji dan leta 1901 rodil mizar Ivan Pahor. Obrti se je izučil v Solkanu in se kmalu razvil v priznanega mojstra, ki je bil med soustanovitelji mizarskega podjetja v Volčji Dragi. Že kot mlad fant se je pridružil Tigru, saj je odraščal v narodnozavedni družini. Po akciji sekanja Mussolinijevih smrečic v Renčah so ga aretirali in v goriških zaporih mučili. Po kapitulaciji Italije se je pridružil prekomorcem v letalski brigadi, o čemer podrobneje sin Radivoj: "Obojestranski topovski ogenj se je tudi včeraj nadaljeval, kolikor so dovoljevale vidnostne razmere. Na Mrzlem vrhu so se naše čete polastile neke predpostojanke in odbile, ob težkih izgubah Italijanov, ponovne protinapade. Pri Bovcu in Pontebi je naša artiljerija krepko obstreljevala sovražne postojanke", tako je na današnji dan leta 1916 s soške fronte pisala sobotna Edinost. Na današnji dan leta 1956 se je v Postojni rodil pilot, podjetnik in inovator Ivo Boscarol. Že kot študent ekonomije v Ljubljani je bil aktiven na Radiu Študent, v Fotogrupi Šolt, v Slovenijo je pripeljal priponke in se posvečal jadralnemu letalstvu. Leta 1992 je ustanovil podjetje Pipistrel, v katerem izdelujejo ultralahka motorna letala in zmaje. Prisluhnimo odlomku silvestrskega nočnega programa Sandija Škvarča, v katerem je Ivo Boscarol tako ocenil doseženo: Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje/Sončen je april in suh, bo maj za lepo vreme gluh V Bologni se je na današnji dan leta 1651 rodil violončelist in skladatelj Domenico Gabrielli. Najprej je vodil orkester bolonjske cerkve San Petronio, nekaj časa je vodil Filharmonično akademijo rodnega mesta, bil je tudi dvorni skladatelj Francesca II. d´Este v Modeni. Pisal je baročne instrumentalne in vokalne skladbe. Prisluhnimo odlomku Sonate za trobento in godala Dominica Gabriellija. Trobentača Helmuta Wobischa spremljajo Zagrebški solisti
Osmanski sultan in kalif Sulejman II. Veličastni je na današnji dan leta 1521 s svojimi enotami zavzel Beograd, ki je postal glavni osmanski tabor in preskrbovalno oporišče za njihove vojaške pohode proti severu in zahodu. S kratko prekinitvijo, ko so ga zasedli Avstrijci, je Beograd ostal v turških rokah do leta 1867. V Renčah se je na današnji dan leta 1901 rodil mizar Ivan Pahor. Obrti se je izučil v Solkanu in se kmalu razvil v priznanega mojstra, ki je bil med soustanovitelji mizarskega podjetja v Volčji Dragi. Že kot mlad fant se je pridružil Tigru, saj je odraščal v narodnozavedni družini. Po akciji sekanja Mussolinijevih smrečic v Renčah so ga aretirali in v goriških zaporih mučili. Po kapitulaciji Italije se je pridružil prekomorcem v letalski brigadi, o čemer podrobneje sin Radivoj: "Obojestranski topovski ogenj se je tudi včeraj nadaljeval, kolikor so dovoljevale vidnostne razmere. Na Mrzlem vrhu so se naše čete polastile neke predpostojanke in odbile, ob težkih izgubah Italijanov, ponovne protinapade. Pri Bovcu in Pontebi je naša artiljerija krepko obstreljevala sovražne postojanke", tako je na današnji dan leta 1916 s soške fronte pisala sobotna Edinost. Na današnji dan leta 1956 se je v Postojni rodil pilot, podjetnik in inovator Ivo Boscarol. Že kot študent ekonomije v Ljubljani je bil aktiven na Radiu Študent, v Fotogrupi Šolt, v Slovenijo je pripeljal priponke in se posvečal jadralnemu letalstvu. Leta 1992 je ustanovil podjetje Pipistrel, v katerem izdelujejo ultralahka motorna letala in zmaje. Prisluhnimo odlomku silvestrskega nočnega programa Sandija Škvarča, v katerem je Ivo Boscarol tako ocenil doseženo: Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje/Sončen je april in suh, bo maj za lepo vreme gluh V Bologni se je na današnji dan leta 1651 rodil violončelist in skladatelj Domenico Gabrielli. Najprej je vodil orkester bolonjske cerkve San Petronio, nekaj časa je vodil Filharmonično akademijo rodnega mesta, bil je tudi dvorni skladatelj Francesca II. d´Este v Modeni. Pisal je baročne instrumentalne in vokalne skladbe. Prisluhnimo odlomku Sonate za trobento in godala Dominica Gabriellija. Trobentača Helmuta Wobischa spremljajo Zagrebški solisti
V Beaverju se je na današnji dan leta 1866 rodil Robert LeRoy Parker, bolj znan kot kriminalec z divjega zahoda, Butch Cassidy. Že kot mlad fant se je priključil, pri nas bi rekli, rokovnjačem, s Sundance Kidom sta bila strah in trepet do leta 1908, ko sta v Boliviji ukradla plače rudarjev, v obroču vojske pa se ranjena sama ubila, o čemer so leta 1969 posneli film. "Zapadno bojišče: Brezuspešni francoski napadi severozapadno Avocourta. Ruska bojišča: Ruski napad pri Garbunovki odbit. Drugače nič novega. Italijanska bojišča: Živahni artiljerijski boji v posameznih odsekih. Turška bojišča: Na fronti v Iraku turška zmaga pri Felahie," tako je na današnji dan leta 1916 čertkova Edinost povzela novice z bojišč prve svetovne vojne. V Gorici se je na današnji dan leta 1941 rodila sociologinja Neda Pagon. Po diplomi na Filozofski fakulteti se je na pariški Sorboni izpopolnjevala iz sociologije umetnosti in podiplomski študij končala v Poitiersu. Po opravljenem doktoratu je predavala sociologijo, obenem je soustanoviteljica Fakultete za podiplomski humanistični študij in založbe Studia humanitatis, o kateri je ob 20-i obletnici povedala: "Delavstvo v Sloveniji je solidarno s tržaškim," tako je sobotni Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo iz Ljubljane, kjer je glavni odbor Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev priredil veliko manifestacijo za priključitev Trsta in Julijske krajine Jugoslaviji. Na današnji dan leta 1991 smo objavili poročilo Neve Zajc o odprtju sežanskega kulturnega središča Srečko Kosovel z uprizoritvijo Linhartovega Matička in nagovorom predsednika Milana Kučana: Če sušča sneg kazi, malega travna sneg gnoji/Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasnejeAprilski dež je nebeška mana za posejana polja/Ne obleči se prelahko, čeprav je že april. V Chicagu se je na današnji dan leta 1906 rodil jazz saksofonist, skladatelj in orkesterski vodja, Budd Lawrence Freeman. Nastopati je začel kot študent in se hitro uveljavil, zlasti po preselitvi v New York, kjer je zablestel v orkestrih Eddieja Condona, Tommyja Dorseyja in Bennyja Goodmana. S svojim orkestrom je posnel tudi Satanic blues
Švicarski kantoni so bili v 11. stoletju pod oblastjo nemškega cesarja. Rudolf Habsburški jih je hotel pokoriti. Trije ogroženi kantoni so leta 1291 sklenili zvezo prisege, ki se je uspešno upirala napadalcem. Po porazu Habsburžanov v tridesetletni vojni je Švica dobila mednarodno priznanje leta 1648. Na današnji dan leta 1798 je francoska revolucionarna vojska ustanovila Helvetsko republiko, vendar je po Napoleonovem padcu Dunajski kongres obnovil švicarsko samostojnost in potrdil njeno nevtralnost. Bitka za Vimy se je na današnji dan leta 1916 končala z zmago kanadskega korpusa na območju zahodne fronte prve svetovne vojne pri Arrasu v francoski pokrajini Nord-Pas-de-Calais. O samostojni zmagi še danes priča spominski park Canadian National Memorial Vimy. V Sarajevu se je na današnji dan leta 1941 rodil umetnostni zgodovinar Josip Korošec. Na beograjski univerzi je leta 1966 diplomiral iz umetnostne zgodovine in čez 11 let na ljubljanski univerzi ubranil disertacijo z naslovom Tehnike oblikovanja kovin s cizeliranjem, tolčenjem v prazgodovinski umetnosti Slovenije. Leta 2013 je v ajdovski Pilonovi galeriji ob razstavi svojih risb povedal: "Delavske množice protestirajo zaradi pričakovanih odpustov z dela," tako je na današnji dan leta 1946 poročal Primorski dnevnik. Zavezniška vojaška uprava je dovolila Enotnim sindikatom sobotno zborovanje na Garibaldijevem trgu. Na današnji dan leta 1961 se je začela vesoljska doba. Prvi vesoljec Jurij Gagarin je tik pred poletom na kozmodromu Bojkonur povedal: Prisluhnimo še arhiviranemu sporočilu moskovskega radia: Ob 10.25 po moskovskem času je vesoljska ladja vključila zaviralne motorje in se začela spuščati proti Zemlji. Približno 7 kilometrov nad površjem pa se je na Vostoku odprla loputa in prvi vesoljec se je katapultiral iz vesoljske ladje. Jurij Gagarin je 108 minut po izstrelitvi s padalom pristal blizu mesta Engels v Sovjetski zvezi. Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje/Če sušča sneg kazi, malega travna sneg gnoji V dvorani londonskega Covent Gardna so na današnji dan leta 1826 krstno uprizorili opero "Oberon" Crala Marie von Webra po libretu Jamesa Robinsona Planchéja, ki je uporabil srednjeveško epsko romanco Huon of Bordeaux, zato prisluhnimo odlomku uverture. Simfoničnemu orkestru The halle je na snemanju dirigiral sir John Barbiroli
V Ljubljani se je na današnji dan leta 1806 rodil avstrijski pesnik in politik Anton Alexander von Auersperg - Anastazius Grün. Pisal je politično poezijo, prevajal je slovenske ljudske pesmi in nemškemu bralstvu predstavil Prešerna. V Solkanu se je na današnji dan leta 1911 rodil kipar Zdenko Kalin. Ob začetku prve svetovne vojne se je družina preselila v Ljubljano, kjer je končal tehnično srednjo šolo. Študiral je v Zagrebu in se izpopolnjeval v Italiji in Franciji. Posvetil se je portretni plastiki. Kustosinja Narodne galerije Mateja Breščak je o tem povedala: Za razbremenitev francoske vojske pri Verdunu so začeli Angleži aprila 1916 pripravljati ofenzivo. Prva težava je bila reorganizacija vojske, saj je imela Velika Britanija v tistem času majhno in strogo profesionalno vojsko, v vojnem času pa so začeli z naborniki izpopolnjevati svojo armado. Britansko otočje so Nemci oblegali s podmornicami in poskušali zlomiti britansko moralo z letalskimi napadi. Vojake, stacionirane v Franciji, so napadali z bojnimi strupi. "Glavni stan Zavezniške vojaške uprave - 13. korpus, Odredba št. 89: V javnih šolah na področju Julijske Benečije, pod upravo zavezniških sil, je prepovedano imeti ali uporabljati kakršnekoli knjige, brošure ali čtivo, ki jih ne bi posebej odobrila Zavezniška vojaška uprava." Četrtkov Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1946 ob tem še objavil, da so na črni listi Abecednik in knjigi Naša beseda in Svobodna pota. Na današnji dan leta 1961 se je v Jeruzalemu začelo sojenje nacističnemu zločincu Adolfu Eichmannu. Po vojni je pobegnil v Argentino.V Izraelu so ga zaradi zločinov proti človeštvu obesili. Na sojenju se je Eichmann branil takole: Za časopis The New Yorker je proces spremljala tudi filozofinja Hannah Arendt, ki je lucidno analizirala okoliščine nacističnega načrta genocida nad Judi. O tem podrobneje Vlasta Jalušič: Če je moker april, bo kmet veliko pridelkov dobil/Če malega travna grmi, slane se kmet več ne boji. Na današnji dan leta 2006 je umrla pevka Majda Sepe. Zaslovela je z uspešnicami Slovenske popevke, kot so Vagabund, Šuštarski most, Med iskrenimi ljudmi, Bele ladje. Pesmi o ribiču se je tako spominjala: Po avtoričini predstavitvi prisluhnimo še pesmi:
V Constantinoplu se je na današnji dan leta 401 rodil cesar Teodozij II. mlajši. Kar 42 let je vodil cesarstvo, ustanovil je univerzo, obzidal mesto in dal zbrati zakone cesarstva v po njem imenovanem kodeksu. Razmere v verdunski klavnici je na današnji dan leta 1916 še dodatno otežilo 12-dnevno hudo deževje, tako da so vojaki obtičali v jarkih, polnih vode. Kljub temu se je nemški general Max von Gallwitz odločil za topniško obstreljevanje utrdbe nad vasico Cumieres-le-Mort-Homme, ene od šestih francoskih vasi, popolnoma porušenih v prvi svetovni vojni, ki je zatem niso obnavljali. "Mi smo z vami, junaški bratje iz Trsta in Julijske krajine," tako je sredin Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil uvodnik, v katerim je strnil brzojavke podpore Primorskemu narodno-osvobodilnemu odboru iz vseh delov Jugoslavije z izrazi solidarnosti tukajšnjemu demokratičnemu prebivalstvu, ki tako odločno vztraja v boju za svoje pravice. Po hudi bolezni je v Trstu na današnji dan leta 1996 umrla senatorka Jeka Gerbec, ki je bila kar tri mandate senatorka. Leta 1986 je tako odgovorila na vprašanje, kdaj bodo pregovorno počasni rimski parlamentarni mlini vzeli v pretres globalni zaščitni zakon: Italijanski parlament je leta 2001 vendarle sprejel zaščitni zakon. Peripetije Kreditne banke Nova Gorica so se končale na današnji dan leta 1996, ko je upravni odbor za sanacijo bank sklenil, da bo po končani sanaciji ostala v okviru Nove kreditne banke Maribor. Niko Trošt, predsednik uprave novogoriške podružnice, je tedaj takole komentiral sklep: Slana v aprilu je bolj nevarna kot poletna toča in suša soparna V Bologni se je na današnji dan leta 1756 rodil kapelnik in baročni skladatelj Giacomo Antonio Perti. Kar 6o let je vodil orkester mestne katedrale in vzgojil celo vrsto skladateljev in dirigentov. Pisal je scensko, sakralno, instrumentalno in vokalno glasbo. Baročni orkester iz Bologne je pod taktirko Paula Faldija posnel Pertijevo simfonijo, prisluhnimo odlomku
V Londonu je na današnji dan leta 1626 umrl filozof, pesnik in državnik Francis Bacon. Najbolj znani sta njegovi knjigi Novi OrganoN in O vrednosti in napredku znanosti. V Kopru se je na današnji dan leta 1656 rodil slikar Francesco Trevisani z vzdevkom Romano. Risanja ga je v rodnem mestu učil oče, arhitekt. Šolal se je v Benetkah. Klasicizem je omehčal z beneškim koloritom in se hitro uveljavil, tudi s pomočjo papeža Klementa XI. Upodabljal je tudi zgodovinske in mitološke prizore, pri čemer velja omeniti Banket Cezarja in Kleopatre. Na današnji dan leta 1916 so enote nemške 6. armade začele obsežno ofenzivo na celotni fronti bitke za Verdun, in sicer na obeh bregovih reke Mose. Kljub taki odločitvi generala Maxa Karla Wilhelma von Gallwitza so se francoski branilci, občasemu popuščanju navkljub, trdno držali na svojih okopih. Nemci so na delu v dolžini 2 kilometrov namestili kar 500 topov, imenovali so jih "težka Breda", vendar so znamenito" koto 304" zasedli komaj 3. maja. Šah so igrali že pred mnogimi stoletji na Kitajskem, v Indiji in Perziji. V 8. stoletju so Arabci zasedli Perzijo, od koder so šah prenesli v Španijo. Najboljši slovenski šahisti so Milan Vidmar, Vasja Pirc, Bruno Parma, Albin Planinc in Stojan Puc, ki se je rodil na današnji dan leta 1921 v Novem mestu. Med letoma 1954 in 1967 je štirikrat osvojil naslov slovenskega prvaka. Z jugoslovansko reprezentanco je osvojil olimpijsko zlato v Dubrovniku leta 1950, velemojster je postal leta 1984, o čemer podrobneje Ivo Bajec: "Iz argumentov primorskega ljudstva za priključitev k Jugoslaviji," tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil uvodnik, ki ga je zaključil z ugotovitvijo: »Slovenska zemlja s slovenskim ljudstvom je bila leta 1918 krivično dodeljena Italiji. To zgodovinsko krivico je treba popraviti. Z zemljo in ljudstvom se ne da barantati. Tu gre za življenjska vprašanja, tu gre za preizkus demokratičnosti novega sveta." Če se aprila vreme smeje, se bo kisalo kasneje. V Budimpešti se je na današnji dan leta 1906 rodil skladatelj in dirigent Antal Dorati. Oče violinist ga je usmeril v študij glasbe na akademiji Franza Lizsta, že leta 1924 je vodil orkester kraljeve opere rodnega mesta, z londonskimi filharmoniki posnel prvo plošče, od leta 1941 pa je delal v Združenih državah Amerike. Prisluhnimo odlomku uverture k operi Orlando Paladino Josepha Haydna. Lausannskemu komornemu orkestru je na snemanju dirigiral Antal Dorati
Na današnji dan leta 1336 se je v Shahrisabzi, v današnjem Uzbekistanu, rodil mongolski osvajalec Timur-i-Leng (Timurlenk), ki si je podjarmil srednjo Azijo, severno Indijo, Perzijo in velik del Male Azije ter zgradil prestolnico Samarkand. Osvojiti je skušal tudi Evropo, kar so mu preprečili Turki. Bil je okruten osvajalec, iz lobanj žrtev je dal zidati stolpe. V Škednju se je na današnji dan leta 1901 rodil pisatelj in fotograf Karlo Kocjančič. Po maturi v Trstu se je v Ljubljani zaposlil kot urednik socialdemokratskega dnevnika Naprej. Kasneje je delal za Edinost in Jutro ter Slovenski poročevalec. Zatem je vodil fotolaboratorij Severnojadranskega inštituta Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Izdal je zbirko Večna plamenica. V nadaljevanju ofenzive v bitki za Verdun so po hudem bombardiranju nemške enote na današnji dan leta 1916 zasedle vasico Béthincourt. Po koncu druge svetovne je bilo po splošnem prepričanju klanja dovolj. Za svetovni mir so ustanovili tudi Organizacijo združenih narodov, vendar zgodovina ni naša učiteljica, sodi avtor knjige omenjene rubrike, Keith Lowe. V Beogradu se je na današnji dan leta 1951 rodil pisatelj Emil Filipčič. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani je študiral režijo, vendar se je že kot študent posvetil pisanju. Leta 1979 je izdal roman Grein Vaun, zatem se je posvetil dramam, zaslovel pa je z radijsko satiro Butnskala na Radiu študent, in scenarijem za istoimenski film Francija Slaka, zato prisluhnimo odlomku prve oddaje, avtorju Emilu Filipčiču in igralcu Marku Dergancu. V milanski Scali so na današnji dan leta 1876 z velikim uspehom krstno uprizorili opero "La Gioconda" Amilcara Ponchiellija, zato prisluhnimo odlomku tretjega dejanja Ples ur, ki sta ga posnela orkester in zbor Maggio Musicale Fiorentino pod taktirko Gianandree Gavazzenija
Na današnji dan leta 1506 se je v španski Navarri rodil jezuit in misijonar Frančišek Ksaverij. Kot papeški in kraljevi odposlanec je deloval v Indiji, Malaji, na Molukih ter na Japonskem in Kitajskem. Na današnji dan leta 1871 je umrl avstrijski admiral Wilhelm von Tegetthoff. Proslavil se je v bitki pri Helgolandu leta 1864, še posebej pa dve leti kasneje, v bitki pri Visu, kjer je premagal bistveno močnejše italijansko ladjevje, o čemer podrobneje kustosinja Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu, Bogdana Marinac: "Wolffov urad poroča: Mornariški zrakoplovi so v noči od 5. na 6. aprila, potem ko je bila baterija severno Hulla obmetana z razstrelilnimi bombami in postavljena izven boja, uničili veliko železarno pri Whitbyu s plavži in obsežnimi napravami," tako je na današnji dan leta 1916 petkova Edinost seznanila svoje bralce. Danes voščimo prvi slovenski rektorici Luciji Čok, rojeni Pišot. Rodila se je na današnji dan leta 1941 v Lokavcu, odraščala pa v Kopru. Po končani Filozofski fakulteti je v Kopru sprva poučevala, nato pa je delala na Zavodu za šolstvo, na oddelku Pedagoške akademije, vodila je Znanstveno raziskovalno središče. Leta 2007 je ob koncu mandata rektorice Univerze na Primorskem povedala: Znanstveno se posveča predvsem večjezični vzgoji in multikulturnosti. "Ob odhodu medzavezniške komisije," tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 pisal o nameri komisije, da nemudoma odpotuje v London, kjer bo pripravila zaključna poročila in predloge, ki jih predložila namestnikom zunanjih ministrstev. April sedemkrat na dan kmeta s polja spodi./Več kot ima leto dni, se v aprilu vreme spremeni Med zbiralci slovenskih narodnih napevov gre posebno mesto folkloristu in zborovodji Francetu Maroltu. Dolga leta je vodil folklorni in Glasbeno narodopisni inštitut. France Marolt je umrl na današnji dan leta 1951 v Ljubljani. Prisluhnimo sklepnemu odlomku arhivske oddaje, ki jo je ob 20-i obletnici smrti Franceta Marolta pripravil glasbeni urednik Ivan Silič in zgodovinskemu posnetku pesmi Lipa zelenela je pred kulturnim molkom
V bitki za Thapsus, današnji Ras Dimas v Tuniziji, je na današnji dan leta 46 pred našim štetjem vojska desetih legij Julija Cezarja premagala senatorsko vojsko pod poveljstvom Quinta Cecilia Metella Pia Scipiona Nasica in zaveznika Giube I. Mavretanskega. Tako si je Cezar zagotovil prevlado v Afriki in utrdil svojo absolutistično oblast. V Sežani se je na današnji dan leta 1901 rodila igralka Ema Starc. Po izpopolnjevanju na Dunaju je od leta 1924 nastopala v mariborskem Narodnem gledališču, od leta 1941 pa v ljubljanski Drami. V partizanih je bila ena vodilnih igralk Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju. Po osvoboditvi je v Trstu nastopala do leta 1960. V arjivu hranimo njeno recitacijo pesmi Marije Mijot: Tatjana Malec je leta 2007 izdala pesniško zbirko Gorečka v spomin na Emo in o njej povedala: Nemški državni zbor je na današnji dan leta 1916 v Berlinu potrdil neomejeno podmorniško vojno, kar je čez leto dni privedlo do vstopa Združenih držav Amerike v prvo svetovno vojno na strani antante in posledično nemški poraz. "Narodnost velike večine prebivalstva, volja slovenskega in hrvatskega ljudstva, izpričana in s krvjo dokumentirana v toku strašne borbe zoper fašistično nasilje, pa tudi volja delovnega italijanskega prebivalstva, lega in prometni položaj ter priroda zemlje - vse vpije, vse to kriči svetu dejstvo: Tukaj je Jugoslavija." Ta citat doktorja Antona Melika je sobotni Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 uokviril na prvi strani. Na Kamnem pri Kobaridu se je na današnji dan leta 1951 rodil slikar in grafik Rudi Skočir. Po končani specialki za slikarstvo na ljubljanski akademiji se je kasneje izpopolnjeval v Parizu. Slike in grafike je razstavljal na 80-ih samostojnih razstavah doma in na tujem, 130 krat pa na skupinskih razstavah in ex temporih. Leta 2002 je v Medani povedal: Če Siksta je polje zeleno, bo letina dobra in zrnje kleno. Quadrofonia je bil poskus glasbene industrije v sedemdesetih letih, ki se zaradi drage predvajalne naprave ni obnesel. Na današnji dan leta 1976 je izšel prvi quadrofonični filmski posnetek "Ladies & Gentlemen the Rolling Stones". Zasedba The Who je tri leta kasneje izdala posnetek rock opere Quadrophenia, mi pa v sedanji stereofonski izvedbi prisluhnimo omenjenemu prvencu "Ladies & Gentlemen the Rolling Stones"
Prve olimpijske igre moderne dobe so se začele na današnji dan leta 1896 v Atenah z geslom 'Hitreje, višje, močneje." Po antičnem zgledu jih je obudil baron Pierre de Coubertain. Ženske sodelujejo na igrah od leta 1900, prve zimske olimpijske igre pa so organizirali leta 1924. Grki so prve olimpijske igre priredili leta 776 pred našim štetjem, prepovedal pa jih je rimski Cesar Teodizij leta 394. Po ruski zmagi na kavkaški fronti med janursko bitko pri Köprüköjyu so enote carske Rusije v začetku ferbuarja začele napadati otomanske čete v Trabzonu na Črnem morju, kjer so se boji nadaljevali vse do današnjega dne, 15. aprila leta 1916. Na Zahodni fronti pri Verdunu so enote nemške armade zasedle Haucourt v Argonih po večdnevnem bomardiranju. "Nasilstvo nad Slovenci v Trbižu," tako je petkov Primorski dnevnik naslovil poročilo ob obisku medzavezniške komisije v Trbižu v Videmski provinci. Šovinistični demonstranti so napadli stanovanje doktorja Alojzija Dolharja in Jožefa Križmana. Škvadristične tolpe so se vozarile po trbiških ulicah in na kamionih z dolgimi kljukami trgale jugoslovanske in druge zastave z rdečimi zvezdami, ki so visele z oken in balkonov hiš. Še spominski utrinek na burne čase razpadanja bivše Jugoslavije. Tedanje dogodke je na današnji dan leta 1991 v Primorskem dnevniku Ida Kogej tako komentirala: Malemu travnu ne zaupaj, čeprav je topel, zelen breg; burja, krivec le zasukaj, brž je mraz, pobeli sneg. Ameriški skladatelj Charles Edward Ives je že leta 1908 začel pisati svojo tretjo simfonijo, ki jo je po nekaterih virih hotel dirigirati Gustav Mahler z newyorškimi filharmoniki, vendar je po njegovi smrti leta 1911 ostala v mapi. Šele leta 1946 se je nadnjo navdušil skladatelj in dirigent Lou Silver Harrison in za krstno izvedbo avtorju na današnji dan prislužil Pulitzerjevo nagrado za glasbo, zato prisluhnimo odlomku v izvedbi BBCjevega simfoničnega orkestra z dirigentom Davidom Robertsonom
Matematični navdušenci danes praznujejo dan kvadratnega korena, torej dan, ko je letnica kvadrat dneva in meseca, kar se zgodi le devetkrat v stotih letih. Dan kvadratnega korena je bil nazadnje 3. marca 2009. Na današnji dan leta 56 pred našim štetjem so si vojskovodje Gaj Julij Cezar, Mark Licinij Kras in Gnej Pompej razdelili oblast in države rimskega cesrstva, leta 186 se je rodil rimski cesar Marcus Aurelius Antonius Caracalla, ki je prišel na oblast tako, da je dal ubiti sovladarja in brata Geta ter njegovih 20 tisoč privržencev. Nezadovoljstvo provinc je pomiril z zakonom o državljanskih pravicah, v Rimu pa je dal zgraditi slovite terme. Zaradi velikih žrtev v bitki za Verdun, v kateri so do konca marca Nemci izgubili kar 81 tisoč 607 vojakov se je poveljnik nemškega vrhovnega štaba, general Erich von Falkenhayn, odločil za nadaljevanje ofenzive, čeprav je na današnji dan leta 1916 ugotovil, da imajo Francozi še dovolj rezerv, nemške pa so bile že omejene, vendar se je napad nadaljeval. Borec za državljanske pravice črncev, Martin Luther King, se je se že kmalu po doktoratu iz bogoslovja posvetil organiziranju nenasilnega civilnega upora ameriških črncev. Ob stoletnici odprave suženjstva so črnci organizirali pohod v Washington. Tedaj je Martin Luther King imel znameniti govor o viziji pravičnejše prihodnosti: Leta 1964 je prejel Nobelovo nagrado za mir. Ubili so ga v Memphisu na današnji dan leta 1968, ko je prišel podpret nenasilno akcijo delavcev. Na današnji dan leta 1991 smo prezrli vest stoletja. V beograjski zvezni skupščini so namreč ugotovili, da Jugoslavije ni več, je v napovedi svojega komentarja zapisal Tomaž Dimic: Če je april deževen, kmet ne bo reven/ Slana v aprilu je bolj nevarna kot poletna toča. V Woburnu, v ameriški zvezni državi Massachussetts, se je na današnji dan leta 1936 rodila pevka Margo Sylvia Lopez. Vokalnemu kvartetu The Tune Weavers se je z bratom Gilbertom pridružila leta 1956, zatem ko sta v duetu že nastopala v Bostonu. Prisluhnimo prvi veliki uspešnici Happy, Happy Birthday Baby
V kraju Pieve Tesino na Tridentinskem se je na današni dan leta 1881 rodil novinar in politik Alcide De Gasperi. Ob koncu prve svetovne vojne je kot poslanec avstroogrskega parlamenta podprl pravico do samoodločbe narodov. Leta 1919 se je pridružil Ljudski stranki Italije. Po angloameriški zasedbi južne Italije je postal član Komiteja narodne osvoboditve, leta 1945 pa ministrski predsednik. 10. avgusta leta 1946 je na pariški mirovni konfrenci o tržaškem vprašanju povedal: V Hraščah se je na današnji dan leta 1891 rodil pilot in izumitelj Juri Kraigher. Med prvo svetovno vojno je bil avstrijski vojni pilot, nato je bil prostovoljec v srbskem letalstvu. Leta 1921 se je preselil v Združene države Amerike, kjer je leta 1936 na poskusnem poletu z letalom Lockheed electra dosegel svetovni hitrostni rekord in preletel Ande. V drugi svetovni vojni je kot polkovnik vodil oddelek za reševanje sestreljenih anglo-ameriških letalcev. O podvigih Jurija Kraigherja podrobneje Sandi Sitar Po marčevski zasedbi trdnjave Douaumont je nemška vojska zasedla na današnji dan leta 1916 še položaje nekaj kilometrov južneje na območju Bois de Caillette. "Za Jugoslavijo - za našo srečno bodočnost so manifestirale včeraj ponovno - še mogočneje tržaške demokratične množice in obsodile vse fašistične provokacije, fašistični teror, zločinsko pretepanje antifašističnih borcev po zaporih in vsako oviranje svobodnega izražanja volje za priključitev Jugoslaviji, " je na današnji dan leta 1946 pisal sredin Primorski dnevnik. V Izoli je na današnji dan leta 1991 umrl igralec Stane Starešinič. Po diplomi na Akademiji za igralsko umetnost je leta 1951 najprej začel nastopati v ljubljanski Drami, vendar se je istega leta preselil v Trst. V Slovenskem stalnem gledališču je igral do upokojitve, v arhivu hranimo literarni večer, na katerem je Stane Starešinič posnel Hamletov monolog: Slana v aprilu je bolj nevarna kot poletna toča/ Malega travna presuho - ni kmetu kaj ljubo, dež če večkrat prisori, srčno ga veseli. Leta 1924 je Jean Sibelius skomponiral svojo zadnjo simfonijo, ki je plod dolgotrajnega glasbenega eksperimentiranja. Sprva jo je naslovil Fantasia simfonica, vendar jo je kasneje preimenoval, tako, da so na današnji dan leta 1926 zaigrali 7. simphonijo v C-duru, zato prisluhnimo odlomku 2. stavka. Berlinskim filharmonikom je na snemanju dirigiral Herbert von Karajan
Po smrti očeta Ferdinanda je na današnji dan leta 1416 sin Alfons zasedel aragonski kraljevi tron. Z vojaškimi pohodi in s spletkami je postal kralj Valencije, Sardinije, Korzike, Neaplja, Majorke, barcelonski in knez drugih katalonskih kneževin. "V Nemčiji urede v kratkem preskrbovanje prebivalstva z mesom popolnoma enotno za vso državo. Posledica te uvedbe bo seveda »mesna izkaznica«, ki se uvede gotovo tudi v kratkem," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. Na Reki se je na današnji dan leta 1921 rodil novinar Vasilij Ventin. Po osvoboditvi je delal v redakciji tiskovne agencije Tanjug, leta 1951 pa se je zaposlil na naši radijski postaji, tedaj še delniški družbi Radiofonija. Urejal je poročila v hrvaškem jeziku, kasneje pa je do upokojitve leta 1983 delal v italijanskem programu naše radijske postaje. Leta 1974 je kot predsednik delavskega sveta temeljne organizacije združenega dela tako nagovoril udeležence proslave ob 25-i obletnici naše radijske postaje: "Maršal Tito o jugoslovanski zunanji politiki; 100.000 ljudi je včeraj manifestiralo na ulicah Trsta; Manifestacije v koprskem okraju; Tretji dan gladovne stavke zaprtih antifašistov; Medzavezniška podkomisija v Tržiču". Naslovi prve strani torkove Primorskega dnevnika jasno pričajo o globini tržaške krize, zato so objavili poziv Tržačanom, naj se ob 17-ih zberejo na Trgu zedinjenja na manifestaciji svobodnega izražanja volje za priključitev Trsta k Jugoslaviji. Nad Palomaresom v Španiji je ameriški bombnik trčil v preskrbovalno letalo in strmoglavil. V letalu so bile štiri jedrske bombe, kar je ameriška vlada priznala šele 2. marca. Bombe je iskalo 2000 vojakov, 20 vojnih ladij, 3 podmornice, 7 helikopterjev in 20 potapljačev. Zadnjo bombo, ki je bila tisočkrat močnejša kot hirošimska, so našli šele 2. aprila leta 1966. Malega travna presuho, ni kmetu kaj ljubo; dež večkrat prirosi, srčno se ga veseli/Mali traven ima devet vremen na dan. V Kyreniji se je na današnji dan leta 1901 rodil skladatelj, dirigent in pianist Anis Fuleihan. Uspešno je debitiral v newyorški dvorani Aeolian Hall, po letu 1928 je začel komponirati scensko glasbo za balete. Prisluhnimo Fuliehanovemu koncertu za theremin, elektronski instrument, na katerem je Clara Rockmore zaigrala Pastoralo
Na današnji dan leta 286 je rimski cesar Dioklecijan svojega tovariša Herkulija Maksimijana, dotedanjega tribuna in vrhovnega svečenika, povišal v Avgusta in mu prepustil v upravljanje zahodni del cesarstva, sam pa je naprej vladal na Vzhodu. Samuel Mory je na današnji dan leta 1826 patentiral motor z notranjim izgorevanjem. Med preizkusi je Morey ugotovil eksplozivnost terpentinovih hlapov, če jih mešamo z zrakom. Sestavil je motor z dvema cilindroma in karburatorejm, za zagon pa je uporabil električno iskro, kar je že povsem blizu današnjim motorjem. Med tehnične razvojne mejnike štejemo tudi na današnji dan leta 1891 vzpostavljeno telefonsko povezavo med Londonom in Parizom. "Nemci zavzeli z naskokom vas Malancourt in sosednje obrambne naprave zapadno Moze. Na desnem bregu je položaj neizpremenjen. Tri angleška letala sestreljena. Na ostalih bojiščih razven topovskih bojev nobenih važnih dogodkov," tako je na današnji dan leta 1916 v rubriki Pregled najnovejših dogodkov pisala sobotna izdaja tržaške Edinosti. V Ljubljani je na današnji dan leta 2011 umrl novinar, politik in publicist Lado Pohar. Zaradi vojne je maturiral šele leta 1945, v Beogradu je končal diplomatsko šolo in ob delu diplomiral na Višji šoli za politične vede v Ljubljani. Po kapitulaciji Italije je deloval na Primorskem. Aprila 1945 je postal glavni urednik Partizanskega dnevnika. Po vojni je sodeloval v pripravah na pariško mirovno konferenco in kasneje delal pri Tanjugu. Od leta 1951 do 1956 je bil direktor naše radijske postaje. Vtise je ob našem 45-em jubileju takole strnil: Zatem je Lado Pohar postal prvi direktor Televizije Slovenije, kjer je kasneje razvil Službo za spremljanje programa in jo uspešno vodil do upokojitve. Za prvi in zadnji april nas bi vsakdo rad nabril. Leta 1564 so Francozi prestavili koledarski začetek novega leta s 25. marca na 1. januar. Da se šaljenje na 25. marc ne bi ujemalo z velikonočnim tednom, naj bi Cerkev šego prenesla na 1. april. Francoskemu kralju Ludviku XIV. z vzdevkom 'sončni kralj' pripisujejo uzakonjenje 1. aprila kot dneva norcev in lažnivcev. Tega dne naj bi ga njegov dvorni norec tako potegnil za nos, da mu je skoraj padla krona z glave. Na ramenih pa je ostala prav vsem, ki so na današnji dan leta 1986 po novici v Jutranjiku o razprodaji zasežene kave, dopoldne poklicali v tedanje dopisništvo. Branko Vuga je posnel nekaj njihovih izjav, prisluhnimo: Prvoaprilsko pa nam bo sedaj zapela Marjeta Ramšak
Mislim, torej sem. S tem začetnim aksiomom racionalističnega sistema metodičnega dvoma se je na današnji dan leta 1596 v La Hayu, današnjem Descartesu rojeni Rene Descartes zapisal v zgodovino, pa tudi z zakonom o lomljenju svetlobe. "Prevoz srbskih čet z otoka Krfa se je baje že začel. Ali neka grška vest trdi, da je le 40% spoznano sposobnih za orožje. Odpravljajo da jih v Makedonijo. S temi v nasprotju so druge vesti, ki trde, da ni nič res, da bi bila reorganizacija srbskih čet na Krfu že dovršena," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. V rezijski Solbici se je na današnji dan leta 1941 rodil pesnik, pisatelj in socialni delavec Renato Quaglia. Licej in bogoslovje je obiskoval v Vidmu, doštudiral pa je v Veroni. Po dveletnem kaplanovanju v Karniji je v Belgiji študiral psihologijo in kmalu zatem opustil duhovniško službo. Leta 1977 je po potresu ustanovil kmetijsko zadrugo Ta rožina dolina in o njej povedal: Razvojne zamisli je opisal v dvojezični knjigi Rezija: jezik zemlje, jezik kruha, leta 1985 je izdal pesniško zbirko Baside. V Beogradu se je na današnji dan leta 1941 rodil špediter in ekonomist Zlatan Čok. Na Reki končal študij na ekonomskem oddelku Višje pomorske šole. Teoretična znanja je nadgradil s 50 letno prakso, tik pred osamosvojitvijo Slovenije je ustanovil pomorsko agencijo Savica in bil prvi predsednik Zveze pomorsko prometnih agencij Slovenije in jo vključil v evropskoin svetovno zvezo, obenem pa izdal strokovna priročnika. Leta 2013 je sodeloval na okrogli mizi o prodaji Luke Koper in povedal: Primorski narodno-osvobodilni odbor o odgovornosti Zavezniške vojaške uprava za dogodke v preteklih dneh, tako je na današnji dan leta 1946 nedeljski Primorski dnevnik naslovil pismo zavezniški komisiji za preučitev razmejitvenih vprašanj med Jugoslavijo in Italijo s podrobnim opisom škvadrističnih napadov na demokratične ustanove in ljudi v Trstu. Pomladi in mladosti skupne so lastnosti/Kdor spomladi ne seje, jeseni ne bo žel. V Charlestonu, v ameriški zvezni državi Južna Carolina, se je na današnji dan leta 1911 rodil jazz kitarist Frederick William "Freddie" Green. Že kot otrok je igral banjo, očetov prijatelj pa mu je razkril skrivnosti kitare. Po smrti staršev se je preselil v New York. Leta 1937 ga je v svoj kvartet povabil Count Basie, s katerim je igral skoraj pol stoletja. Prisluhnimo skladbi April in Paris
Na današnji dan leta 1746 se je rodil španski slikar Francisco Goya, ki ga umetnostni zgodovinarji uvrščajo med največje mojstre portreta. Izobraževal se je v Madridu in Rimu. Izdelal je mnogo gravur, v katerih je domiselno in sarkastično prikazoval zločine inkvizicije, grozote vojne in človeške napake. Konec marca leta 1916 je avstroogrska vojska na pritisk poveljnika tirolske fronte, generala Conrada von Hötzendorfa, sprožila veliko ofenzivo na Južnem Tirolskem, vendar zanjo ni bilo pomoči nemškega zaveznika. Zato so se morale avstroogrske enote dopolniti z lastnimi rezervami, med drugim tudi z enotami Boroevićeve 5. armade, ki so jih sestavljali Štajerci, Kranjci in Primorci, branitelji goriškega mostišča in kraških okopov. Na Tirolsko so bile premeščene tudi bosansko-hercegovske enote in 22. dalmatinski polk, kar je pomenilo oslabitev soške armade ter obrambe goriškega mostišča za 70.000 vojakov in 20 težkih baterij. Na soško fronto so bile pripeljane enote črnovojnikov. O slednjih podrobneje zgodovinarja Marko Štepec in Vasja Klavora Naše ljudstvo ni in ne bo mirno trpelo nikakih pretepaških band. Dovolj mu je fašizma. Ta stavek Borisa Kraigherja sekretarja Slovensko-italijanske antifašistične unije na tiskovni konferenci z domačimi in tujimi novinarji v Trstu je v posebnem okvirčku na prvi strani objavi sobotni Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946. Sinoči je v 14 krajih koprskega okraja manifestiralo 19 tisoč oseb svojo solidarnost s tržaškim demokratičnim ljudstvom. Protestirali so proti civilni policiji in zahtevali priključitev Trsta Jugoslaviji Če spomladi grmi, zima se ponovi V Berlinu se je na današnji dan leta 1926 rodil violinist in dirigent Werner Torkanowsky. Po diplomi iz dirigiranja pri Pierru Benjaminu Monteuxu je leta 1959 debitiral v newyoprški operi. Prisluhnimo posnetku Mozartove koncertantne simfonije, ki jo je leta 1986 posnel z bangorskim simfoničnim orkestrom in violinistoma Isaacom Sternom in Yo Yo Ma
Na današnji dan leta 1561 se je v Čedadu rodil koprski zdravnik Santorio Santori. Izumil je termometer, higrometer in vrsto naprav, ki jih je uporabljal pri svojih diagnozah in terapijah. S praktičnimi meritvami je postavil temelje fiziologiji metabolizma. Oddajo o znanem Koprčanu je pripravila tudi Ida Kogej. Prisluhnimo odlomku: Na dananšnji dan leta 1871 je britanska kraljica Victoria slovesno odprla največjo koncertno dvorano v Londonu Royal Albert Hall, ki je lahko sprejela kar 7 tisoč ljudi, zgradili pa so jo s kar 6 milijonov rdečih opek s stekleno in železno kupolo, ki je povzročala akustične težave glasbenikom, ponašala se je s tedaj največjimi orglami na svetu Branilci so uspeli po »Sveti cesti« preskrbovati frontne čete v najhujši biki prve svetovne vojne na zahodni fronti pri Verdunu. Dnevno so poslali v Verdun 6000 tovornjakov ali vozov in tako tedensko oskrbeli enote s 50.000 tonami materiala in 90.000 vojaki. Prevoznost ceste je zagotavljalo okoli 20.000 vojakov, ki so cesto dnevno utrjevali. V blato, ki je nastalo po vsakem deževju so položili 750.000 ton kovinskih palic. Medzavezniška komisija v Brdih: Poglejte in presodite! - ali ni tukaj Jugoslavija Peti dan ljudskih manifestacij za Jugoslavijo v Gorici Zopet napad na jugoslovanske častnike v Trstu Tržič ponovno manifestira svojo voljo. Tako je na današnji dan leta 1946 naslovil prispevke prve strani petkov Primorski dnevnik, ki je objavil tudi uvodnik Franceta Bevka: »Zadnji dogodki me spominjajo na prve čase fašizma, ko sta grožnja in nasilje hotela zastrašiti ljudstvo.« Kolikokrat je v sušcu slana, toliko dni stoji megla srpana V mestu Westcliff-on-Sea se je na današnji dan leta 1906 rodil organist in skladatelj Edward George Power Biggs. Po študiju na kraljevi glasbeni akadmeiji s eje preselil v Združene države Amerike,kjer je s koncerti oživel zanimanje za Bachovo glasbo. Njegov skladbo Preludij in fugo v A molu je posnel v Tomaževi luterntski cerkviv Leipzigu, imenovani tudi Bachova cerkev
Na Dunaju je na današnji dan leta 1566 umrl diplomat in zgodovinar Žiga Sigismund Herberstein. Podrobneje o njem Stane Bačar: "Ob goriškem predmostju so zavzele naše čete celo sovražno postojanko pred severnim delom podgorske višine. Pri tem je bilo ujetih 525 Italijanov, med njimi 13 oficirjev. V odseku Ploeckna se je sovražnik, ki je dobil ojačenja, zaman prizadeval, da bi zopet osvojil izgubljene jarke. Boji so se razširili in so trajali celo noč. Na tirolski fronti so se vršili le zmerni topovski boji," tako je torkova Edinost na daanšnji dan leta 1916 poročala o spopadih prve svetovne vojne na soški in tirolski fronti. V Ricmanjih se je na današnji dan leta 1936 rodil pesnik in igralec Aleksij Pregarc. V tržaškem gledališču je obiskoval triletno igralsko šolo in se po igralski karieri v Trstu, Ljubljani in Novi Gorici posvetil radijskemu delu. Pesmi je začel objavljati že leta 1958 in za svoje pesniške zbirke prejel več nagrad. Prisluhnimo pripovedi Aleksija Pregarca opradedu: "Odločnost demokratičnih množic ne bo omajal skvadristični teror. Z izredno discipliniranostjo so demokratični manfestanti dogovorili na vandalske napade organizianih terorističnih tolp na demokratične ustanove, ljudi in slovenske lokale", tako je na današnji dan leta 1946 pisal četrkov Primorski dnevnik, ki je priobčil tudi poročilo o vdoru v stanovanje Franceta Bevka v Gorici Marec spodbuja k cvetenju, z ljudi slači težka oblačila in daje na ogled zimske hibe V Železnem se je na današnji dan leta 1766 rodil skladatelj in dirigent Joseph Weigl. Že kot 17 letni študnet je vzbudil zanimanjeAntonia Salierija za svojo opero, ki mu je zagotovil službo dvprnega dirigenta. Napisal je kar 30 oper, prisluhnimo uverturi k opri Švicarska družina, ki so jo na Dunaju krstno zaigrali leta 1809, posnel pa jo je zbor in orkester Dreieck z dirigentom Urijem Romom
Rakete so za ognjemete uporabljali že stari Kitajci. Eden od praočetov vesoljskih raket je bil ameriški znanstvenik Robert Goddard, ki je leta 1926 preizkusil raketo na tekoče gorivo. Ameriške vojske ni navdušil, so pa mladi nemški znanstveniki za rakete za Hitlerja izdelali kar 5819 raket, zadnja je na London padla na današnji dan leta 1945. "Francoski poizkus napada s plinom v ozemlju utrdbe de la Pompelle (jugovzhodno Reimsa) je bil brezuspešen. V Argonih in v ozemlju Moze je bil topovski boj mestoma zopet zelo srdit. Ponočni boji moža proti možu v gozdu Cailette. Z uspešno razstrelbo severovzhodno Colle v Vogezih si je sovražnik sam prizadejal znatno škodo. Pri St. Quentinu je prišel en angleški dvokrilnik nepoškodovan v naše roke," tako je na današnji dan leta 1916 tržaška Edinost povzela poročila glavnega stana iz Berlina. V Sežani se je na današnji dan leta 1931 rodil fiziolog in pneumolog Josip Milič-Emili. Maturiral je v Trstu in v Milanu in Londonu študiral medicino. Kmalu zatem je po prihodu v Kanado zasnoval bogato raziskovalno delo na področju pato-fiziologije dihanja. Vzgojil je celo vrsto pneumologov. Ob 70-em življenjskem jubileju je tako ocenil razmere v Sloveniji po osamosvojitvi: Provokacije tržaških in iz Italije importiranih fašističnih elementov, ki so v zadnjih dneh dosegle višek in se spremenile v vandalske skvadristične izbruhe niso uspele odvrniti demokratičnih množic Trsta od njenih mogočnih manifestacij za za Jugoslavijo," je na današnji dan leta 1946 pisal sredin Primorski dnevnik. Če ima Rupert lepe dni, se seno lahko suši./Zvezdni kraki: na sedmi, sedemnajsti in sedemindvajseti marec nas presenti nevihta S pesmijo Komandant Stane se spominjamo na današnji dan leta 1911 v Spodnjih Pirničah pri Ljubljani rojenega narodnega heroja in španskega borca. Kot pekovski vajenec se je leta 1936 pridružil španski republikanski vojski, po vrnitvi iz francoskih taborišč se je pridružil partizanom in kmalu postal vojaški inštruktor, zatem pa poveljnik Glavnega poveljstva slovenske partizanske vojske. 7. novembra 1944 je v Lokvah v Beli krajini je Franc Rozman je tragično umrl za posledicami hude rane, ki jo je dobil med preskušanjem novega orožja. Sedaj pa prisluhnimo Partizanskemu pevskemu zboru
Neveljaven email naslov