Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Ledinah pri Idriji se je na današnji dan leta 1816 rodil pesnik in zapisovalec ljudskih pesmi Anton Žakelj, rodoljub Ledinski. Narodna in univerzitetna knjižnica hrani rokopis Narodnih kranjskih pesmi, ki jih je priredil leta 1838.
V Lindnu pri Hannovru se je na današnji dan leta 1906 rodila filozofinja Hannah Arendt. Pred nacističnim preganjanjem je leta 1933 zbežala v Pariz, kasneje v Združene države Amerike. Leta 1961 je napisala odmevno razpravo o sojenju Adolfu Eichmannu, o tem podrobneje Vlasta Jalušič:
"Proti barvni sestavi naše trobojnice se v dokaz nje nedopustnosti rado naglaša to, da je istovetna z rusko zastavo, a Rusija da je danes naša sovražnica. Zastave kraljevine Romunske, ki je danes tudi naša sovražnica, so zlato-modro-rdeče, torej prav tistih barv, s katerimi so hoteli nekaterniki na Kranjskem nadomestiti naše barve, češ, da so te ruske!" je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost.
V Temnici se je na današnji dan leta 1946 rodil sociolog Vojko Antončič. Po diplomi na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo je doktoriral na zagrebški Filozofski fakulteti. Delal je Inštitutu za sociologijo. Leta 2003 je postal predsednik Računskega sodišča, čez leto član Evropskega računskega sodišča. Leta 2013 je kot predsednik nadzornega sveta Cimosa v pogovoru z Jasno Preskar tako opisal korake reševanja podjetja:
Gorica mora k Jugoslaviji, tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik naslovil poročilo s plenuma goriškega mestnega odbora Slovensko-italijanske antifašistične unije.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1986 umrl kritik, esejist, gledališčnik in urednik Bojan Štih. Po vojni je doštudiral in urejal Naše razglede. Bil je direktor Triglav filma in ravnatelj Drame. V arhivu hranimo Štihovo izjavo iz leta 1983, ko je sodeloval na okrogli mizi o monodrami na Slovenskem
Če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu dobro rodi.
V Birminghamu se je na današnji dan leta 1926 odil skladatelj, aranžer in eden od pionirejv rock and roll glasbe Bill Justis. Od leta 1951 je v Memphis za založbo Sun record posnel veliko uspešnic tudi znamenito Raunchy, za katero je prejel nagrado Grammy:
1119 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Ledinah pri Idriji se je na današnji dan leta 1816 rodil pesnik in zapisovalec ljudskih pesmi Anton Žakelj, rodoljub Ledinski. Narodna in univerzitetna knjižnica hrani rokopis Narodnih kranjskih pesmi, ki jih je priredil leta 1838.
V Lindnu pri Hannovru se je na današnji dan leta 1906 rodila filozofinja Hannah Arendt. Pred nacističnim preganjanjem je leta 1933 zbežala v Pariz, kasneje v Združene države Amerike. Leta 1961 je napisala odmevno razpravo o sojenju Adolfu Eichmannu, o tem podrobneje Vlasta Jalušič:
"Proti barvni sestavi naše trobojnice se v dokaz nje nedopustnosti rado naglaša to, da je istovetna z rusko zastavo, a Rusija da je danes naša sovražnica. Zastave kraljevine Romunske, ki je danes tudi naša sovražnica, so zlato-modro-rdeče, torej prav tistih barv, s katerimi so hoteli nekaterniki na Kranjskem nadomestiti naše barve, češ, da so te ruske!" je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost.
V Temnici se je na današnji dan leta 1946 rodil sociolog Vojko Antončič. Po diplomi na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo je doktoriral na zagrebški Filozofski fakulteti. Delal je Inštitutu za sociologijo. Leta 2003 je postal predsednik Računskega sodišča, čez leto član Evropskega računskega sodišča. Leta 2013 je kot predsednik nadzornega sveta Cimosa v pogovoru z Jasno Preskar tako opisal korake reševanja podjetja:
Gorica mora k Jugoslaviji, tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik naslovil poročilo s plenuma goriškega mestnega odbora Slovensko-italijanske antifašistične unije.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1986 umrl kritik, esejist, gledališčnik in urednik Bojan Štih. Po vojni je doštudiral in urejal Naše razglede. Bil je direktor Triglav filma in ravnatelj Drame. V arhivu hranimo Štihovo izjavo iz leta 1983, ko je sodeloval na okrogli mizi o monodrami na Slovenskem
Če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu dobro rodi.
V Birminghamu se je na današnji dan leta 1926 odil skladatelj, aranžer in eden od pionirejv rock and roll glasbe Bill Justis. Od leta 1951 je v Memphis za založbo Sun record posnel veliko uspešnic tudi znamenito Raunchy, za katero je prejel nagrado Grammy:
V Gdansku se je na današnji dan leta 1686 rodil nemški fizik in izdelovalec znanstvenih instrumentov, Daniel Gabriel Fahrenheit. Zaslovel je z izumom alkoholnega in živosrebrnega termometra ter po njem poimenovani temperaturni lestvici, ki jo še zmeraj uporabljajo v Združenih državah Amerike. Goriški štirinajstdnevnik Soča je na današnji dan leta 1871 objavil pesem "Slovenija in njena hčerka na Beneškem", ki jo je s psevdonimom Domoljub na Beneškem napisal Peter Podreka, takratni duhovnik v Špetru Slovenov, ob šesti obletnici Beneške Sovenije pod italijansko kraljevino. Zdravko Birtič mu je posvetil naslednjo pesem: Medtem ko so nemške čete pregnale Francoze iz dela trdnjave Douaumont, pri čemer so imeli več kot 500 mrtvih ali ranjenih vojakov, je sredina Edinost na današnji dan leta 1916 poročala: "Italijanska bojišča: Naš 3. armadni zbor (večinoma slovenski polki) udaril črez italijansko mejo. Lahi prepodeni iz Borgo, Mon te Verina zavzet. Boji pri Chiesi. Doslej je zajetih 188 topov." "De Gasperi ne bo podpisal," tako je petkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil uvodnik o izjavi italijanskega ministrskega predsednika agenciji United press o razlogih, zakaj Italija ne bo podpisala mirovne pogodbe, ki bi prepustila Jugoslaviji večji del Julijske krajine. Peripetije, povezane z določanjem meje s Hrvaško, so na današnji dan leta 1996 prinesle arhivsko novost. Zgodovinar Alberto Pucer je v starem piranskem arhivu odkril prepis oporoke Antonia Caccie, ki je v 19. stoletju podaril svoje savudrijske posesti občini Piran. O tem podrobneje zgodovinar Alberto Pucer: Meseca maja dosti dežja,v jeseni bo dosti blaga.//Majnikova luža in kresna suša dobro letino napravljata. V ameriškem Duluthu se je na današnji dan leta 1941 rodila pevska legenda Robert Allen Zimerman - Bob Dylan. Prisluhnimo odlomkoma razmišljanj Andraža Gombača in Janija Kovačiča ter Dylanovi skladbi Blowing In The Wind.
Med obleganjem Alepa so asasini 22. maja 1176 skušali umoriti muslimanskega vojskovodjo in sultana kurdskega rodu z imenom Salah ad-Din Jusuf ibn Ajub. Salah ad-Din je častni naziv in pomeni Pravičnost vere, saj mu je uspelo pregnati križarje iz Jeruzalema. Danes se spominjamo znamenitega ljubljanskega kongresa. Od 10. januarja do 22. maja 1821 so se v Ljubljani sestajali predstavniki Svete alianse. Podrobneje o tem zgodovinar Stane Granda: Francoske enote so na današnji dan leta 1916 zasedle del trdnjave Douaumont na verdunski fronti, pri čemer so utrple približno sto tisoč žrtev. Nemci so uspeli zadržati glavnino trdnjave, ki so jo uspešno branili s topništvom. Debelo zidovje je nudilo zatočišče vojakom, imeli so bolnišnico in logistično središče. Kljub temu so Francozi nenehno obstreljevali trdnjavo in okolico, ki še danes spominja na lunarno pokrajino. "Odmevi pariške konference," tako je na današnji dan leta 1946 sredin Primorski dnevnik naslovil poročilo o radijskem govoru ameriškega zunanjega ministra Byrnesa o delu sveta zunanjih ministrov v Parizu: »Glede Trsta je Byrnes zatrdil, da je ameriška delegacija predlagala plebiscit na področju med njihovo in sovjetsko črto, sovjetska delegacija pa je vztrajala, naj se plebiscit izvrši v vsej Julijski krajini.« V Vipavi je na današnji dan leta 1996 umrl duhovnik, profesor in publicist Anton Požar. Po goriškem bogoslovju je služboval v Trstu, Hrenovicah in Orehku, v Divači in Lokvah. Med vojno je na univerzi v Padovi doktoriral na slovenističnem oddelku s temo Prešernov verski problem. Po vojni je predaval na vipavskem semenišču, kjer se je upokojil kot ravnatelj. Med številnimi učenci se ga je takole spominjal tudi koprski škof Jurij Bizjak: Če marec suši, april deži in majnik hladi, kašče in sode polni. V Frankfurtu na Majni je na današnji dan leta 1896 umrla pianistka in skladateljica Clara Schumann. Clara je zaigrala vse skladbe in koncerte moža Roberta, mi pa prisluhnimo odlomku prvega stavka Koncerta za klavir in orkester v a-molu, ki sta ga posnela pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak in simfonični orkester RTV Ljubljana z dirigentom Samom Hubadom:
Danes se spominjamo najpomembnejšega mojstra severne renesanse. Na današnji dan leta 1471 se je v Nürenbergu v zlatarjevi družini rodil Albrecht Dürer. Ustvaril je veličastno sintezo poznogotske tradicije in novega realističnega likovnega izraza. V Gorici se je na današnji dan leta 1756 rodil škof Anton Lenardič. V rodnem Ločniku je bil kasneje župnik, poitalijančil se je v Leonardisa. Cesar Franc prvi ga je leta 1821 imenoval za tržaškega škofa, ko je papež Leon 12-i novigrajsko in koprsko škofijo združil s tržaško. V spomin na generala Gilberta du Motier de La Fayette je francoski odsek za letalstvo obrambnega ministrstva uvrstil v svoje sile ameriško eskadriljo 42 pilotov, ki so zaradi ameriške nevtralnosti nosili francoske uniforme in prvič bojno delovali na verdunskem delu zahodne fronte. Po nemškem zgledu je v Veliki Britaniji na današnji dan začel veljati poletni čas. V Sarajevu se je na današnji dan leta 1941 rodil fizik, veterinar in okoljevarstvenik Timi Ečimovič. Leta 1966 je diplomiral na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Po diplomi je delal na področju kmetijstva. Leta 2004 pa je postal predstojnik katedre okoljskih znanosti na malezijski univerzi Ansted, saj je že od leta 1986 raziskoval sistem klimatskih sprememb in informacijsko teorijo narave, za kar je bil dvakrat nominiran za Nobelovo nagrado. Danes kot upokojenec živi v Medoših, kjer je o svoji eko hiši v pogovoru z Natašo Benčič leta 2013 povedal: "Naše ljudstvo ne bo odstopilo od svojih zahtev in pravic." Tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo o 2. Zboru ljudskih odposlancev vzhodnoprimorskega okrožja v Postojni, na katerem je Branko Babič poudaril: »Danes skušajo v Parizu potvarjati dejstva in vreči primorsko ljudstvo v novo trpljenje.« Maja hlad lepo daje zelenjad, vina, žita in sena, ti obeta do vrha. Na Dunaju se je na današnji dan leta 1926 rodil skladatelj Joseph Horowitz. Pred nacisti je emigriral v London, kjer je na Kraljevi akademiji študiral kompozicijo pri Gordonu Jakobu. Nagrada Farar mu je omogočila izpopolnjevanje v Parizu. Vodil je orkestre v Bristolu, Londonu in v Združenih državah Amerike in se leta 1961 vrnil na Kraljevo akademijo kot profesor. Njegov skladateljski opus je obsežen in raznovrsten. Slovenski kvintet trobil nam bo zaigral njegovo Suito za koncertno dvorano. Prisluhnimo odlomku:
V Valladolidu je na današnji dan leta 1506 v hudi revščini umrl 55-letni Krištof Kolumb. Svet je postal drugačen, ko je 10. oktobra leta 1492 stopil na majhen otok Gvanahani ali San Salvador. Sicer je bil Kolumb prepričan, da je prišel na Japonsko, na poti v Indijo, kakor je imenoval na novo odkriti svet. Na današnji dan leta 1851 rojeni ameriški priseljenec iz Hannovra, Emil Berliner, je gramofon patentiral leta 1887. Obogatel je šele, ko je čez dve leti ustanovil podjetje Deutsche Gramofon Geselschaft. V arhivu hranimo redkost, kar 102 leti star posnetek: Na Berlinerjevi plošči je slišati ansambel carskega Marijinega gledališča iz Petrograda: "Naši zavzeli laški utrdbi Campo Molon in Toraro, dosegli severni rob grmade Col Santo in pregnali Lahe iz krajev Marco in Mori. Na primorski in koroški fronti v splošnem premor v streljanju. Dva laška napada vzhodno Tržiča odbita" je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost. Na današnji dan leta 1981 je v Trstu umrla Ema Tomažič. V njeni družini so se prepletale nekatere od ključnih silnic polpretekle primorske zgodovine. Sin Pino je bil na drugem tržaškem procesu obsojen na smrt in ustreljen 15-ga decembra 1941, 10. marca 1944 pa je bila skupaj z možem Stankom Vukom skrivnostno ubita še hči Danica. Leta 1980 je Ema Tomažič ob Dnevu republike prejela visoko jugoslovansko odlikovanje in Nevi Lukeš v oddaji Sosednji kraji in ljudje tako opisala svoje zadoščenje: V Trstu je na današnji dan leta 1991 umrl slikar, umetnostni kritik in izumitelj Milko Bambič. V Ljubljani je leta 1935 izdal prvo barvno slikanico pri nas. Je tudi avtor prvega slovenskega stripa Buci-bu, ki je farsa Mussolinijeve kariere, ter grafične podobe Radenske s tremi srci. Po vojni se je vrnil v Trst, kjer je ilustriral več kot 70 slovenskih knjig. Ob 85-em življenskem jubileju je takole opredelil svojega najboljšega prijatelja: Dež v maju, tolst je božič. V kalifornijskem El Centru se je na današnji dan leta 1946 rodila rock pevka, igralka in režiserka Cherilyn Sarkisian LaPierre - Cher. Že kot najstnica je s Sonnyjem Bonom izdala uspešnico I Got You Babe. Plošča je leta 1965 presegla milijonsko naklado, zato ji prisluhnimo:
Na današnji dan leta 1781 pa je versajski dvor po finančnem škandalu po sklepu kralja Ludvika XVI. odstavil finančnega ministra Jacquesa Neckerja, ko je objavil poročila o državnih financah, ki so razkrila strahoten primanjkljaj. "Temps« objavlja odgovore vojujočih se držav na predlog Rdečega križa, da bi se vsako toliko določevalo premirje, tekom katerega bi sanitetno moštvo moglo pobrati mrtvece in jih identificirati. Nemčija je odgovorila, da je zanjo odvisno to vprašanje od inicijative nasprotnikov. Nasproti temu so odgovori Rusije, Francoske, Belgije, Angleške in Italije vsi naravnost odklanjajoči iz vojaških vzrokov," je na današnji dan leta 1916 povzela tržaška Edinost. V Ascoli Satrianu se je na današnji dan leta 1946 rodil igralec Michele Placido. Po končani srednji šoli se je v Rimu pridružil policijskim vrstam in ob delu končal Akademijo dramskih umetnosti. Leta 1983 je zaslovel v vlogi komisarja Corrada Cattanija v televizijski nanizanki Hobotnica Damiana Damianija. Tako je ocenil njen nesluten mednarodni uspeh: "Slovenska in hrvaška duhovščina v Istri s svojimi verniki vred zahteva, naj se vsa Julijska krajina priključi Jugoslaviji," tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 na prvi strani naslovil eno od številnih poročil o izrazih ogorčenja ljudi zaradi mejnih krivic, ko je objavil tudi fotografijo mladinske delegacije Trsta in Julijske krajine pri Titu med zasedanjem 3. Kongresa mladine Jugoslavije v Zagrebu. Ob 1250-letnici krščanstva na Slovenskem je papež Janez Pavel drugi na današnji dan leta 1996 prvič uradno obiskal Slovenijo. Na njegov rojstni dan so mu v Postojni pripravili srečanje s slovensko mladino, na kateri je vidno ganjeni papež povedal: Če je velikega travna hlad, tedaj bo lepa zelenjad, dobro se pridela vino, polne žitarice z novino. V londonski dvorani St. James's Hall so na današnji dan leta 1886 krstno zaigrali 3. simfonijo Camilla Saint-Saënsa. Napisal jo je po naročilu angleške kraljeve filharmonične družbe v zenitu svoje skladateljske kariere in jo kasneje posvetil preminulemu Franzu Lizstu. Dela se je oprijel vzdevek Orgleska simfonija, zato prisluhnimo odlomku:
Danes se spominjamo pokola Židov v nemškem Wormsu, ki se je zgodil na današnji dan leta 1096 med prvim križarskim pohodom. V mesto so prišli križarji pod vodstvom kneza Emicha in razširile so se govorice, da so Židje zastrupili vodnjake. Meščani in križarji so pobili 800 judov. "Artiljerijski boji se nadaljujejo na vsej fronti. Na doberdobski planoti smo svojo novo postojanko zapadno Šmartina razširili z razstrelbo min. Ob goriškem predmostju, v krnskem okolišu, pri Bovcu in na več odsekih koroške fronte, je bil topovski ogenj od časa do časa skrajno živahen," je na današnji dan leta 1916 pisala četrtkova Edinost. Na današnji dan leta 1936 se je v Kanalu ob Soči rodil gradbenik in politik Ivo Hvalica. Po končani srednji gradbeni šoli se je zaposlil v Spošnem gradbenem podjetju Primorje, kasneje Gorica, in v Goriških opekarnah. Delal je tudi v Libiji in zatem vodil zasebno gradbeno podjetje. Na listi Socialdemokratske stranke je bil izvoljen za državnega poslanca, pred tem je tako predstavil socialdemokratsko stranko za severno Primorsko: V Ljubljani je na današnji dan leta 1941 umrl kipar Alojzij Repič. V rodnem Vrhpolju so ga zaradi risarske nadarjenosti poslali v uk k rezbarju Jerneju Ternovcu, leta 1888 pa so ga vpisali v Umetno-strokovno šolo za lesno obrt v Ljubljani. Da Dunaju je specializiral kiparstvo pri profesorju Kundmannu. Ustvaril je celo vrsto portretov znanih slovenskih kulturnikov. O tem podrobneje Mateja Breščak, kustosinja za kiparstvo v Narodni galeriji: "Potegnili so črte - a kje je pamet?" tako je na današnji dan leta 1946 sobotni Primorski dnevnik naslovil uvodnik ob zaključni seji zunanjih ministrov v Parizu: »Na mrtvem zemljevidu so potegnili črte, ki bi rezale v živo narodno telo, ako bi postale dejstvo. Vsa Primorska je enotno telo, ki je stoletja živelo kot celota." Maja hlad lepo daje zelenjad, vina, žita in sena, ti obeta do vrha. Na Dunaju je na današnji dan leta 1911 umrl skladatelj in dirigent Gustav Mahler. Po končanem koservatoriju je kot dirigent delal tudi v Ljubljani, zatem je bil umetniški direktor oper v Pragi, Leipzigu, Budimpešti, Hamburgu, na Dunaju in v New Yorku. Stilno je bil neoromantik, z uvajanjem progresivne tonalitete pa je napovedal ekspresionizem. Prisluhnimo pesmi Dvoje modrih oči iz cikla Vandrovčevih pesmi, sopranistko Kirsten Flagstad so na snemanju spremljali dunajski filharmoniki:
V Trstu je na današnji dan leta 1861 umrl sodnik in politik Josip Doljak. Revolucionarnega leta 1848 je postal eden najbolj aktivnih slovenskih poslancev dunajskega parlamenta, o čemer podrobneje Branko Marušič: "Ker je videti, da je cesarsko-kraljevo naučno ministrstvo naklonjeno predlogu, da se omenjeni izpiti izvrše v Ljubljani, kjer je dovolj učiteljskih sil na razpolaganje, in sicer v dobi od dne 6. do dne 15. julija, se torej pozivljejo goriški četrtoletniki in četrtoletnice, da takoj dopošljejo svoje prošnje študija ravnateljstvu moškega učiteljišča goriškega (Ljubljana, Dunajska cesta 38/11)," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. Na Škofijah se je na današnji dan leta 1931 rodil filolog Leander Cunja. Po gimnaziji v Trstu je v Ljubljani vpisal študij klasične filologije. Že pred diplomo se je leta 1958 zaposlil kot ravnatelj mestnega arhiva v Kopru. Raznoliko kariero je končal kot tajnik kulturne skupnosti, ko je tako ocenil pobude za pestrejšo ustvarjalnost: Po upokojitvi se je Leander Cunja posvetil raziskovalnemu delu na področju toponomastike in zgodovine Istre. "Le nasilno je mogoče ločiti Trst in Gorico od zaledja." Tako je na današnji dan leta 1946 petkov Primorski dnevnik naslovil pismo pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Trst in Slovensko Primorje Konferenci zunanjih ministrov v Parizu. V Kopru se je na današnji dan leta 1961 rodila slikarka Fulvia Zudič. Po Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani je študirala slikarstvo na beneški akademiji, od leta 1996 pa je zaposlena na Samoupravni skupnosti italijanske narodnosti Piran kot organizatorka kulturnih prireditev. Leta 2007 je prejela nagrado Alojza Kocjančiča, ko je v pogovoru z Natašo Benčič povedala: Če je majnika lepó, za kruh je dobro in senó. V Zagrebu se je na današnji dan leta 1906 rodila sopranistka Zinka Kunc-Vilfan-Milanov. Že pri 15-ih ji je uspelo zapeti visoki C. Debitirala je leta 1927 v ljubljanski operi z vlogo Lenore v Verdijevem Trubadurju, od leta 1937 pa je bila prvakinja newyorške opere Metropolitan vse do leta 1966, ko se je posvetila pedagoškemu delu. Zinka Kunc je z orkestrom RCA pod taktirko Friedna Weismana posnela tudi arijo Norme iz opere Casta diva:
Langobardi so dali ime Lombardiji, ki je na današnji dan leta 1796 po zmagi Napoleonovih čet nad Avstrijci pri Lodiju postala republika. Čez leto dni se je preoblikovala v Cispadanijo, ki je segala od Milana, Brescie do Benetk, kmalu zatem pa še v cisaplinsko republiko. Sykes-Pickotov sporazum je bil tajni britansko-francoski dogovor, s katerim sta državi z vednostjo ruskega imperija na danađšnji dan leta 1916 določili svoja interesna območja na Bližnjem vzhodu po pričakovanem propadu Osmanskega cesarstva med prvo svetovno vojno. Britanci so Arabcem ta sporazum zamolčali, Thomas Edward Lawrence, Lawrence Arabski, pa je v vlogi tajnega britanskega agenta organiziral vstajo Arabcev proti osmanski oblasti. V Zemlju pri Metliki se je na današnji dan leta 1946 rodil igralec Bine Matoh. Po diplomi se je zaposlil v tedanjem Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici, kjer je leta 1980 prejel Prešernovo in Severjevo nagrado za vlogo točaja v Strniševih Žabah. Tako je razmišljal o igri v življenju in na odru ter o njunem razmerju: "Vprašanje jugoslovansko-italijanske meje poverjeno namestnikom zunanjih ministrov," tako je na današnji dan leta 1946 četrtkov Primorski dnevnik naslovil poročilo iz Pariza. V Ljubljani je na današnji dan leta 2011 umrl pravnik in politik Tomaž Marušič. Po diplomi je delal na sodiščih v Ajdovščini, Novi Gorici in Idriji, leta 1964 pa se je odločil za advokaturo. Po letu 1972 se je posvetil zimskim športom, posebno smučanju. Leta 1990 je vodil novogoriški Demos in postal novogoriški župan, v Bajukovi vladi je bil pravosodni minister. Ob izidu knjige je o škofu Gregoriju Rožmanu v pogovoru z Natašo Uršič povedal: Velikega travna če pogosto grmi, se kmet dobre letine veseli. V Ružomberoku se je na današnji dan leta 1926 rodil skladatelj Jan Zimmer. Po študiju na bratislavskem konservatoriju se je izpopolnjeval v Budimpešti in Salzburgu in delal na češkoslovaškem radiu, od leta 1952 je nastopal kot koncertni pianist. Skladateljsko se je naslonil na slovaško ljudsko glasbo. Prisluhnimo odlomku filmske glasbe Čas iz filma Inception:
Binkoštni praznik, prihod Svetega duha, ki ga praznuje vsa Evropa, je prastari praznik. Hebrejsko se imenuje shavout. Kristjani so binkošti praznovali že od prve polovice tretjega stoletja. O tem podrobneje Ava Curk: Število slovenskih šol v Istri se je pričelo krepiti šele z nastankom trojezičnega moškega učiteljišča v Kopru leta 1875. Na območju Avstrijskega primorja je leta 1881 cesarsko-kraljevo namestništvo v Trstu potrdilo društvena pravila učiteljskega društva za Istro s sedežem v Dolini. Na današnji dan leta 1916 se je začela spomladanska ofenziva avstroogrskih sil na tirolskih vrhovih nad Vicenzo, ko so zasedle tudi Asiago. Spopadi so terjali kar 230 tisoč 545 žrtev na obeh straneh. Na današnji dan leta 1921 so Marežgani obračunali s fašističnimi napadalci. V spomin na ta dogodek slavi koprska občina svoj praznik. Osvežimo spomin na 60-letnico upora in prisluhnimo odlomku slavnostnega govora Mitje Ribičiča: "Trst je bistvene važnosti za našo deželo. Pri naši zahtevi bomo ostali, maršal Tito." To misel je na prvi strani uokviril sredin Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946, ko je poročal o protestnih zborovanjih proti nepravičnim razmejitvenim predlogom po vsej Jugoslaviji, v uvodniku z naslovom Preizkusni kamen zavezništva pa se vprašal, zakaj se je v Parizu zataknilo prav pri tržaškem vprašanju. Če Zofija zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni/Zofija - vino popija (ta dan je rad mraz). V Saint-Georgesu v pokrajini Quebec se je na današnji dan leta 1926 rodil pianist, skladetelj in pedagog Clermont Pepin. Po konservatoriju v Montrealu in Torontu si je prislužil pianistično štipendijo za izpopolnjevanje v Parizu pri Arthurju Honeggerju in s somentorstvom Andréa Joliveta. Zatem je predaval na québeškem konservatoriju. Prisluhnimo odlomku Pepinove skladbe Danse Frénétique v izvedbi pianista Joela Hastingsa:
Danes se spominjamo izida prvega zvezka Enciklopedije ali Vseveda znanosti umetnosti in rokodelstva. V Parizu sta ga leta 1751 izdala Denis Diderot in Jean le Rondt d`Alembert. Diderot je že prej prevedel Cyclopaedio, t.j. Splošni vseved umetnosti in znanosti, ki jo je leta 1728 v Londonu izdal Ephraim Chambers. V Kopru se je na današnji dan leta 1886 rodil šolnik, pisatelj in prevajalec Ivan Vouk. Po končanem učiteljišču v rodnem mestu je poučeval v Istri in v Gorici. V Kopru je ustanovil dramsko društvo Istra. Po prvi svetovni vojni je poučeval v Trstu, kjer je bil zadnji intendant Slovenskega gledališča. Politično je deloval v društvu Edinost. Podrobneje o tem Bogomila Kravos: V Galiciji se je na današnji dan leta 1911 rodil slikar in grafik Dore Klemenčič - Maj. Po končani likovni akademiji v Zagrebu je poučeval risanje v Banja Luki. Slikarsko se je opredelil za barvni realizem in bil med sopotniki skupine Neodvisnih. Ko mu je med drugo svetovno vojno uspelo pobegniti iz taborišča, je v partizanih skrbel za propagando. Iz tega časa je ohranjen obsežen opus, znani pa so tudi njegovi ujetniški portreti. Leta 1987 se je tako spominjal nastanka svojega dela V imenu Kristusovih muk/ dalet Sredi junija leta 1916 so ruske enote pod poveljstvom generala Rusilova 7. avstroogrsko armado potisnile čez reko Prut ter v izjemno kratkem času osvojile celotno Bukovino, mesti Černovzy, Staslau in druga. "Danes prične v Parizu konferenca zunanjih ministrov," to novico je na današnji dan leta 1946 na prvi strani sobotni Primorski dnevnik pospremil z izjavo, da mednarodnega pomena slovensko-italijanskega bratstva, stkanega v borbi proti nacifašizmu, ne smejo prezreti vprašanja o državni pripadnosti tega ozemlja. Vid - češenj sit.//Vid, dežja daj, da bo dobre žetve kaj!//Dež o Vidu ni ječmenu k pridu.//O Vidi se skozi noči vidi.//Dež sv. Vida, ječmena ne kaže prida.//Megla sv. Vida in turška vojska vse vzameta. Na Beverly Hillsu je na današnji dan leta 1996 umrla jazz pevka Ella Fitzgerald. Od leta 1935 je nastopala z orkestrom Chicka Webba, zaslovela pa je šele po drugi svetovni vojni in danes velja za eno največjih pevk 20. stoletja. Med drugim je posnela zbirko skoraj 250-ih najbolj znanih jazzovskih skladb. Prisluhnimo skladbi Blue moon
Človeštvo se lahko angleškemu zdravniku Edwardu Jennerju zahvali, da je odpravilo s črnimi kozami. Prisluhnil je ljudskemu glasu, da te bolezni ne dobi tisti, ki je prebolel goveje koze. Na današnji dan leta 1796 se je odločil, da bo roko osemletnega Jamesa Phippsa cepil z gnojem iz rane govejih koz. Pri dečku so se razvile podobne rane, vendar ni zbolel. Ko so ga po šestih tednih cepili z gnojem iz rane črnih koz, ni bilo nikaršne reakcije. Velški utopični socialist Robert Owen se je rodil 14. maja 1771 v Newtownu. Vzrok kapitalističnih kriz je videl v pomanjkljivem sistemu delitve, o čemer je pisal v delu Socialni sistem. "Občinsko starešinstvo v Koprivi je imenovalo generalnega polkovnika Svetozarja Boroeviča častnim občanom občine Kopriva," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. Na današnji dan leta 1921, dan pred parlamentarnimi volitvami, je bilo že tako napeto, da so pred Ospom, Gabrovico in Črnim Kalom ter pod Mačkovljami vaščani postavili barikade, da bi preprečili fašistom škvadristom odvzem glasovnic. O tem in o žrtvi na barikadi, Andreju Žerjulu iz Gabrovice, hranimo v arhivu pričevanje tedaj štirinajstletnega Maria - Josipa Slavca iz Ospa: "Našim bratom v Julijski krajini sporočam, da bomo varovali in branili njihove pravice." Tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil povzetek govora maršala Tita ob odprtju 3. Mladinskega kongresa Jugoslavije v Zagrebu. Sveti Pankracij, Servacij, Bonifacij so ledeni svetniki; če prej ni slane bilo, tudi pozneje ne bo mrazilo./Mokri trojaki, tolst Božič Ako na Trijakov dan dežuje, dobro letino oznanuje Na današnji dan leta 1981 je v Ljubljani umrl skladatelj in dirigent Rado Simoniti. V Črnomlju je vodil prvo partizansko pihalno godbo, v Gravini pri Bariji pa je ustanovil partizanski pevski zbor Srečko Kosovel, česar se je leta 1965 tako spominjal: Po diplomski predstavi Traviate je redno dirigiral v ljubljanski operi. Kot skladatelj je izrazit melodik, napisal je okoli 600 samospevov in zborovskih pesmi, kantato Kolednica mladinskih brigad in operno agitko Partizanka Anka. Iz Simonitijevega cikla Ljubezenskih pesmi prisluhnimo uspešnici Samo en cvet. Tenorista Jurija Rejo spremljajo simfoniki RTV Slovenije pod taktirko Antona Nanuta:
Portugalski jezuit in misijonar Manuel de Nobrega je v brazilski prestolnici Sao Salvador da Bahia de Todos Santos na današnji dan leta 1551 ustanovil jezuitski kolegij Sao Paolo in prvo nadškofijo v Braziliji. Tedaj so jezuiti skušali Indijance zavarovati pred zlorabami kolonistov in zasužnjevanjem. "Jugovzhodno hohenzollernske utrdbe pri Hulltichu so palatinski bataljoni naskočili več angleških postojank. Vzhodno bojišče: nemško letalsko brodovje je izdatno obmetalo z bombami horodziejski kolodvor na progi Krašin- Minsk," tako je sobotna Edinost na današnji dan leta 1916 povzela uradno vojaško sporočilo iz Berlina. Na današnji dan leta 1941 je na Mali gori pri Ribnici padel Danilo Zelen, tigrovec in borec za osvoboditev Primorske. Ob 55-letnici tragičnega dogodka je Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij Tigra odkrilo spominsko obeležje; zgodovinar Milan Pahor je tako ocenil začetek oborožene vstaje: Povojne čistke so povsod doživele vsaj delni polom. V Franciji so od 311 tisoč preiskanih primerov z izrekom kazni zaključili le 95 tisoč primerov. Najpogosteje je obsojenca doletel odvzem državljanskih pravic. Toda večina kazni je bila razveljavljena s pomilostitvijo leta 1947. Na današnji dan leta 1981 se je rodil inženir informatike in politik Luka Manjlovič. Leta 2014 je kandidiral za župana Mestne občine Nova Gorica, osebno ni uspel, je pa v mestni svet prišla njegova lista. Takrat je ob 10-obletnici tako predstavil načrt internetne dostopnosti: Servacij je ledenacij/Če je pred Servacijem poletje, mraz rad pritiska na cvetje/Sveti Pankracij. Servacij, Bonifacij so ledeni svetniki; če prej ni slane bilo, tudi pozneje mrazilo ne bo V Bordeauxu se je na današnji dan leta 1876 rodil skladatelj Raoul Laparra. Po končanem konzervatoriju je 23-leten napisal svojo prvo opero Oslova koža, zaslovel pa je s La Habanero v pariški operni hiši Opéra comique leta 1908. Prisluhnimo bas baritonistu Vanniu Marcouxu:
V Trstu se je na današnji dan leta 1876 rodila slikarka Ema Abram. Najprej je slikala v delavnici slikarja Ballarinija in študirala na slikarski akademiji v Munchnu. Med vojnama je kot članica društva tržaških poklicnih likovnikov razstavljala po vsej Evropi. Najbolj uspele so njene impresionistično navdahnjene krajine. V Škofji Loki se je na današnji dan leta 1916 rodil pravnik Peter Kobe. Leta 1974 se je tako spominjal posledic vojne za njegovo kariero: Po osvoboditvi je Peter Kobe delal na javnem tožilstvu, na inštitutu za kriminologijo, od leta 1966 je predaval kazensko-procesno pravo in urejal revijo Pravnik. V Odesi so na današnji dan leta 1916 ustanovili prvo dobrovoljsko srbsko divizijo, sestavljeno iz slovenskih, hrvaških in srbskih avstroogrskih vojaških ujetnikov v Rusiji. Septembra so divizijo, ki je štela 19 tisoč vojakov, premestili na romunsko fronto v Dobrudži, kasneje pa se je na Solunski fronti borilo okoli 40 tisoč vojakov. Slovensko glasbeno življenje je močno zaznamoval tenorist Jurij Reja, rojen na današnji dan leta 1936 v Gonjačah pri Šmartnem v Brdih. Po obiskovanju srednje gozdarske šole se je odločil za študij glasbe na pedagoški akademiji, kasneje se je šolal še na Dunaju. V ljubljanski operi je pel od leta 1969. Koncertiral je na številnih evropskih opernih odrih. "Jugoslovansko ljudstvo enoglasno zahteva pravično rešitev pripadnosti Trsta in Julijske krajine." Tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročila z zborovanj po vsej Jugoslaviji, na katerih so izrazili ogorčenost nad predlogi ameriških, angleških in francoskih strokovnjakov za razmejitev med Jugoslavijo in Italijo. Če se Pankracij na soncu peče, obilo mošta v sod priteče/Brez dežja Pankrac in Urban, up dobre trgatve je znan/Če je sv. Pankrac a dan lepo, bo vino močno. Za diplomsko delo na petrograjskem konservatoriju je Dmitrij Šostakovič napisal svojo prvo simfonijo. Izvedli so jo na današnji dan leta 1926 v Leningradu pod taktirko Nikolaja Malka. Prisluhnimo odlomku prvega stavka, simfoničnemu orkestru iz Chicaga in dirigentu Leonardu Bernsteinu
Zadnji veliki proces proti čarovnicam na Slovenskem je bil na današnji dan leta 1701 v Ribnici, ko so na smrt z obglavljenjem in sežigom na grmadi obsodili Marino Češarkovo. Množični procesi proti čarovnicam so se začeli leta 1484 in trajali do leta 1766, ko je cesarica Marija Terezija podpisala patent, po katerem so morali čarovnicam soditi le na posebnemu sodišču. Podrobneje o tem Marjeta Tratnik -Volasko, avtorica knjige Čarovnice: predstave, procesi, pregoni v evropskih in slovenskih deželah: "Dasiravno je severna Amerika s svojimi 100 milijoni in pol kvadratnih kilometrov in okolo 100 milijonov prebivalcev gospodarsko najbogatejša država, vendar njene vojne sile ne odgovarjajo njenemu današnjemu svetovnemu položaju. Težkih oblegovalnih topov in poljskih havbic, ki igrajo v sedanji svetovni vojni veliko ulogo, skoro da ni," tako je Edinost na današnji dan leta 1916 povzela analizo vojaških strategov iz Berlina. Zlom avstrijske banke Credit-Anstalt, do katerega je prišlo na današnji dan leta 1931, je vplival na politiko in gospodarstvo po vsej Evropi, saj je svetovna gospodarska kriza s tem dosegla svoj vrh. "Mir, ki ga gradimo, mora biti pravičen mir. Jugoslovanski narodi ne bodo nikoli pristali na to, da bi prišel znaten del našega ljudstva na milost in nemilost tuji vladi in zatiranju." Tako je sobotni Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil povzetek govora podpredsednika Kardelja pred svetom zunanjih ministrov v Parizu, ki ga je objavil Tanjug. Maj v blatu, žito v avgustu/Maj je oslovski mesec, pravita istrska pregovora. V Čakovcu se je na današnji dan leta 1896 rodil skladatelj Josip Štolcer-Slavenski. Po študiju v Budimpešti in na Dunaju je delal v Zagrebu, od leta 1924 pa v Beogradu, kjer je predaval na glasbeni akademiji. Še ko študent se je pridružil pobudi Bele Bartoka za raziskovanje in vnašanje elementov ljudske glasbe v sodobne skladbe, kar je kasneje najbolj izrazito uporabil v svoji suiti Balkanofoniji. Iz raznovrstnega opusa prisluhnimo Šaljivki iz 3. dejanja, ki jo je posnel Godalni orkester iz Beograda po taktirko Oscarja Danona:
V Parizu so na današnji dan leta 1796 zatrli "zaroto enakih", ki je bila poskus prevrata proti direktoriju. Francois Babeuf je želel uvesti proletarsko diktaturo, vendar so aretirali 1o njegovih utopističnih pristašev. Na današnji dan leta 1876 se je na Vrhniki rodil pesnik, pisatelj in dramatik Ivan Cankar. Izvode njegove pesniške zbirke Erotika, ki je izšla pred 100 leti, je dal takratni ljubljanski škof Jeglič zažgati. Odtlej je Cankar živel v večnih nasprotjih z vladajočim delom slovenske družbe in zrasel v izrednega družbenega kritika. V arhivu hranimo spomine in pričevanja Angele Vode, Edvarda Kardelja in Janka Kosa: "Ker prevladuje mnenje, da je treba poklica pri ponovnem pregledovanju potrjenih črnovojniških letnikov 1807 do 1866 pričakovati v kratkem, se ponovno poudarja, da je imenovanemu pregledovanju namen, da se že sedaj zagotovi nepretrgano dostavljanje nadomestkov za armado na bojišču tudi za poznejše čase in da najbrž ni pričakovati poklica, preden ne bodo v glavnem končana žetvena dela," je obveznike mirila sredina Edinost na današnji dan leta 1916. Na današnji dan leta 1921 se je v Velikih Laščah rodil novinar Jože Koren. Leta 1989 je za 45. novinarsko delo prejel zlato Tomšičevo plaketo partizanskim novinarjem, ko je o londonskemu memorandumu povedal: "Zakaj plačujejo s krivico?" Tako so naslovili petkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 in sklenili: »Primorsko ljudstvo, ki je toliko žrtvovalo za svojo svobodo, ne more verjeti, da bo mogla krivica zmagati nad pravico!" Na današnji dan leta 1996 je v Trstu umrl režiser, igralec in publicist Jože Babič. Družina se je iz Trsta pred fašisti umaknila v Maribor, kjer se je z gledališčem srečal pod vodstvom Vladimirja Skrbinška, kar je ob 70-em jubileju takole opisal/ Veliki traven moker, rožnik pa mlačen - kmet bo to leto žejen in lačen/ Majnika dosti dežja obeta jeseni dosti vsega Na današnji dan leta 1946 se je v škotskem Maryhillu rodil Donovan Phillips Leitch. Mednarodni uspeh je doživel s kitaro in z ustno harmoniko. Kasneje je svoje aranžmaje obogatil. Prisluhnimo pesmi Atlantis
V Slavini se je na današnji dan leta 1806 rodil velepodjetnik in mecen Nep Janez Kalister. Že 15-leten je začel trgovati z žitom in usnjem. Cesarski konjušnici v Prestranku in Lipici je oskrboval s senom in ovsom. Kasneje je v Trstu ustanovil več podjetij ter jemal v zakup cestnine in užitnine v raznih krajih Avstrije in počasi postal eden najpremožnejših Tržačanov. Dediči so mu na tržaškem pokopališču postavili nagrobnik s prvim napisom v slovenščini. Ob izidu knjige Slavinska fara je o njem Jožef Boštjančič povedal: "Italijanska bojišča: živahen laški topovski ogenj proti delom goriškega pretimostja in v šmartinskem okolišu. Pomorski in zračni boji. Zapadno bojišče: Nemci uspeli na zapadnem bregu Moze na griču 304. Srditi boji na desnem bregu pri zaselju Thiaumontu. Ruska, balkanska in turška bojišča: položaj neizpremenjen," tako je na današnji dan leta 1916 poročila z bojišč prve svetovne vojne strnila torkova Edinost. Na današnji dan leta 1936 se je v Lokovcu nad Čepovanom rodil škof in publicist Metod Pirih. Po končanem študiju bogoslovja v Ljubljani je kot kaplan služboval v Solkanu, deset let je bil tajnik koprskega škofa Janeza Jenka do leta 1974, ko je dve leti v Rimu študiral duhovno teologijo in dosegel magisterij s tezo Duhovnikovi sodelavci v Cerkvi na Slovenskem. Leta 1985 je bil v Kopru posvečen v škofa. V našem arhivu hranimo oddajo Silve Ferletič iz leta 1989 o božiču kot dela prostem dnevu in škofovo izjavo o tem: Zanesljivi statistični podatki o številu samomorov takoj po vojni ne obstajajo; češka poročila iz leta 1946 so priobčila, da se je na Češkem in Moravskem ubilo 5 tisoč 58 Nemcev. S prisilno delovno silo nemškega rodu so, podobno kot na Češkem, ravnali tudi drugod po Evropi, tudi v Veliki Britaniji, kjer je na začetku leta 1948 še vedno delalo 110 tisoč nemških vojnih ujetnikov. Kadar pride mesec maj, vpraša, če je še v kašči kaj. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1931 rodil violinist in pedagog Igor Ozim. Ob 60-em jubileju se je tako spominjal razlogov za poklicno odločitev/ Po končani akademiji v rodnem mestu se je izpopolnjeval pri Maxu Rostalu v Londonu. Nastopal je z najbolj znanimi simfoničnimi orkestri. Vzporedno s solistično je zasnoval tudi uspešno pedagoško kariero. Prisluhnimo odlomku prvega stavka Tartinijevega Koncerta za violino in godalni orkester v g-molu. Igorja Ozima spremlja orkester Slovenski solisti pod taktirko Marka Muniha:
Wormški državni zbor Svetega rimskega cesarstva je na današnji dan leta 1521 dal Martinu Lutru možnost zagovarjanja svojih verskih nazorov. Cesar Karel V. je 28. maja podpisal državno izobčenje Lutra in njegovih privržencev. Saški volilni knez Friderik III. je Lutra spravil na varno na grad Wartburg. Na današnji dan leta 1906 se je v Rimu rodil režiser Roberto Rossellini, utemeljitelj italijanskega neorealističnega filma. Med drugo svetovno vojno je snemal kratke propagandne filme odporniškega protifašističnega gibanja. Leta 1945 jih je vključil v svoj prvi igrani film Rim, odprto mesto. V bitki za trdnjavo Douaumont je na verdunski fronti na današnji dan leta 1916 po obstreljevanju skladišča streliva prišlo do eksplozije s požarom, ki terjal več sto žrtev. Natančnega števila ni bilo možno ugotoviti, dejstvo pa je, da se je v porušenem bunkerju znašlo več kot 600 nemških vojakov. Prizorišče je danes uradno nemško vojaško pokopališče. Na današnji dan leta 1932 se je v Križu pri Trstu rodil tenorist Karlo Košuta. Šolanje na tržaški gimnaziji je opustil, ko se je družina izselila v Argentino. Tam si je kruh služil sprva kot mizar, kmalu pa mu uspelo postati svetovno znan tenorist. Svojih začetkov se je v oddaji Vesne Čehovin iz leta 1975 takole spominjal: "Humanité o tržaškem vprašanju: Trst ne sme postati ognjišče nemirov in sovraštva," tako je na današnji dan leta 1946 sredin Primorski dnevnik naslovil poročila iz Pariza, kjer na zasedanju sveta zunanjih ministrov ni prišlo do nikakega sporazuma glede bodočnosti Trsta in italijanskih kolonij, zato so prešli na preučevanje mirovnih pogodb z balkanskimi državami, najprej z Romunijo. Hladen majnik ti gotovo da slame dosti in tudi sena. Spominjamo se tudi rojstnega dne znamenite kokakole. John Styth Pembreton je bil lekarnar v Atlanti. Na današnji dan leta 1886 je odkril temeljno sestavinsko razmerje še danes tajnega recepta izvlečkov koke, kofeina in sodavice. Skromna reklama prvega kupca, ki se je s tem napitkom rešil glavobola, je botrovala, da so v letu dni prodali 4 tisoč litrov kokakole, leta 1902 pa že milijon. Privoščimo si glasbeni požirek Mehurčkov Vasca Rossija:
Na današnji dan leta 1816 je istrski obisk v Kopru začel Franc I., zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar, o čemer podrobneje zgodovinar Dean Krmac: "V najbridkejšem silobranu proti protipravnemu vojevanju Angleške, je morala nemška vlada poseči po učinkujočem sredstvu podvodniške vojne. Ob tem stvarnem položaju more nemška vlada le ponovno izrekati svoje obžalovanje, da se človekoljubna čustva amerikanske vlade ne zavzemajo z enako toploto tudi za veliko milijonov žena in otrok, ki naj po jasno izrečenem namenu angleške vlade s svojimi po lakoti povzročenimi mukami prisilijo zmagovite armade centralnih vlasti v sramotno kapitulacijo," tako je tržaška Edinost pisala na danšnji dan leta 1916 o odgovoru vlade v Berlinu na ameriško noto. V Murski Soboti se je na današnji dan leta 1941 rodila psihologinja Gabi Čačinovič Vogrinčič. V Ljubljani je študirala psihologijo in se po doktoratu leta 1987 izpopolnjevala na pariški Sorboni. Bila je predavateljica na Visoki šoli za socialno delo, raziskovalno se je posvečala družini, družinski terapiji in psihosocialni pomoči. O stereotipu psihiatrije pri Slovencih je povedala: "Kardeljeve izjave v Parizu: Zahtevamo ozemlja, kjer stoletja prebiva naše ljudstvo," tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo iz Pariza, kjer so na svetu zunanjih ministrov v soboto razpravljali o Trstu in Julijski krajini. "Byrensov predlog zagovarja plebiscit na ozemlju med sovjetsko in ameriško črto, Molotov pa je predlagal, naj se Trst dodeli Jugoslaviji proti odškodnini v drugih točkah mirovne pogodbe." Slana v začetku maja, zoritvi sadja jako nagaja./Velikega travna mokrota, malega srpana suhota. Na Šentviški Gori se je na današnji dan leta 1866 rodil skladatelj Ivan Laharnar. Pri 18-tih je postal orglar in dve leti kasneje pevovodja. Leta 1885 je bila objavljena njegova prva pesem Vina brž na mizo iz obširnega opusa 252-ih tiskanih in 77-ih delno tiskanih skladb ter 273-ih skladb v rokopisu. Prisluhnimo posnetku pesmi Rožici, ki jo je na reviji Primorska poje 1998 zapel Mešani pevski zbor Zdravko Munih iz Mosta na Soči:
Spominjamo se utemeljitelja psihoanalize Sigmunda Freuda, ki se je rodil na današnji dan leta 1856 v Freiburgu na Moravskem. Prvi je spoznal pomen podzavestnih procesov v človekovi duševnosti. V okviru svoje psihoanalitične metode je podrobno obdelal sanje, mitologijo in psihologijo množic. Obiskal je tudi divaško jamo, o čemer podrobneje filozof Mladen Dolar: Na današnji dan leta 1906 se je v Gorici rodil Bogdan Brecelj. Po študiju medicine v Ljubljani in na Dunaju se je posvetil ortopedski kirurgiji. Do odhoda v partizane leta 1942 je vodil ortopedski oddelek ljubljanske bolnišnice. Na svojem strokovnem področju je vpeljal nove metode zdravljenja, napisal številne strokovne knjige in pomagal je tudi pri ustanovitvi ortopedske bolnišnice v Valdoltri, o čemer podrobneje Zvonka Slavec Zupanič/ Na današnji dan leta 1911 se je v Ljubljani rodil Janez Kramar, dolgoletni ravnatelj Pokrajinskega muzeja Koper. V našem arhivu hranimo pogovor Neve Zajc z Janezom Kramarjem ob izidu knjige Narodna prebuja na Primorskem leta 1991: "Na Rombonu so naše čete po krepki artiljerijski pripravi pregnale sovražnika iz več postojank, ujele 100 alpincev, med njimi 3 častnike, ter zajele dve strojni puški. V marmolatskem okolišu smo ponoči razkropili sovražen oddelek na vzhodnem pobočju hriba Sasso Undici. Drugače zmerno artiljerijsko delovanje," je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost. Danes se spominjamo katastrofalnega potresa, ki je leta 1976 prizadel Posočje, Benečijo in Furlanijo. Elza Siniko iz Barda je Vesni Čehovin tako povedala:; Jure Pengov je kot tržaški dopisnik noč po potresu poročal: Če trta ob polni luni cvete, polni žlahtni grozdi obrodé. V New Orleansu se je na današnji dan leta 1926 rodila sopranistka Marguerite Piazza. Na državni univerzi Louisianne je petje študirala pri baritonistu Pasqualu Amatu in se leta 1944 pridružila ansamblu newyorške mestne opere ter debitirala z vlogo Nede v Leoncavalloviih Glumačih. Prisluhnimo posnetku arije Carmen iz leta 1957:
V Toursu je na današnji dan leta 1416 umrl teolog in humanist Georgius de Rain. V Brežicah rojeni Jurij je študiral na Dunaju. Leta 1403 je magistriral iz teologije in v Pariz pritegnil več slovenskih študentov. Pisal je tudi v glagolici in cirilici. "Živahnejše laško artiljerijsko delovanje pri Tolminu, Bovcu in na koroški fronti. Pri Gorici sestreljen laški zrakoplov. Naš letalski napad na Villesse in Ravenno. Ruska bojišča: splošni položaj neizpremenjen. Zapadno bojišče: na angleški fronti mestoma živahno bojno delovanje. Pri Verdunu ob »Mrtvem možu« na eni strani odbit francoski napad. Turška bojišča: Rusi niso zavzeli Erzingana. Razno: Ententa ni zagrozila z blokado Grške, ker le-ta ne dopušča prehoda srbskih čet. Konec nemirov na Irskem," tako je petkova Edinost na današnji dan leta 1916 strnila poročila o poteku prve svetovne vojne. Na današnji dan leta 1936 je italijanska vojska vkorakala v Adis Abebo in samo nekaj dni zatem je Mussolini razglasil ustanovitev italijanskega imperija. Italija je v osvajanje Etiopije vpoklicala tudi več tisoč slovenskih obveznikov. Med Abesinci, kakor so jim pravili, je bil tudi Stanko Merljak iz Rožne doline, ki leta 1970 v oddaji Primorski kraji in ljudje Andreju Jelačinu povedal: "Vso Julijsko krajino, vključno Trst je treba prepustiti Jugoslaviji. Obrazložitev sovjetskega zunanjega ministra Molotova," tako je nedeljski Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročila iz pariškega zasedanja Sveta zunanjih ministrov. Če je majnika lepo, je dobro za kruh in seno. V Madridu se je na današnji dan leta 1846 rodil skladatelj Federico Chueca. Nadarjenega fanta so že pri osmih letih vpisali na konservatorij, vendar so ga kasneje prisilili, da je vpisal študij medicine. Kljub temu se je posvetil glasbi in delal kot pianist in dirigent v Teatru Variedades. Tam je začel komponirati Zarzuele in z njimi zaslovel, zlasti v Južni Ameriki, zato prisluhnimo najbolj znani La Gran Via v izvedbi Coros cantores in madridskega komornega orskestra pod taktirko Enriqua Estele:
Neveljaven email naslov