Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Ledinah pri Idriji se je na današnji dan leta 1816 rodil pesnik in zapisovalec ljudskih pesmi Anton Žakelj, rodoljub Ledinski. Narodna in univerzitetna knjižnica hrani rokopis Narodnih kranjskih pesmi, ki jih je priredil leta 1838.
V Lindnu pri Hannovru se je na današnji dan leta 1906 rodila filozofinja Hannah Arendt. Pred nacističnim preganjanjem je leta 1933 zbežala v Pariz, kasneje v Združene države Amerike. Leta 1961 je napisala odmevno razpravo o sojenju Adolfu Eichmannu, o tem podrobneje Vlasta Jalušič:
"Proti barvni sestavi naše trobojnice se v dokaz nje nedopustnosti rado naglaša to, da je istovetna z rusko zastavo, a Rusija da je danes naša sovražnica. Zastave kraljevine Romunske, ki je danes tudi naša sovražnica, so zlato-modro-rdeče, torej prav tistih barv, s katerimi so hoteli nekaterniki na Kranjskem nadomestiti naše barve, češ, da so te ruske!" je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost.
V Temnici se je na današnji dan leta 1946 rodil sociolog Vojko Antončič. Po diplomi na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo je doktoriral na zagrebški Filozofski fakulteti. Delal je Inštitutu za sociologijo. Leta 2003 je postal predsednik Računskega sodišča, čez leto član Evropskega računskega sodišča. Leta 2013 je kot predsednik nadzornega sveta Cimosa v pogovoru z Jasno Preskar tako opisal korake reševanja podjetja:
Gorica mora k Jugoslaviji, tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik naslovil poročilo s plenuma goriškega mestnega odbora Slovensko-italijanske antifašistične unije.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1986 umrl kritik, esejist, gledališčnik in urednik Bojan Štih. Po vojni je doštudiral in urejal Naše razglede. Bil je direktor Triglav filma in ravnatelj Drame. V arhivu hranimo Štihovo izjavo iz leta 1983, ko je sodeloval na okrogli mizi o monodrami na Slovenskem
Če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu dobro rodi.
V Birminghamu se je na današnji dan leta 1926 odil skladatelj, aranžer in eden od pionirejv rock and roll glasbe Bill Justis. Od leta 1951 je v Memphis za založbo Sun record posnel veliko uspešnic tudi znamenito Raunchy, za katero je prejel nagrado Grammy:
1129 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Ledinah pri Idriji se je na današnji dan leta 1816 rodil pesnik in zapisovalec ljudskih pesmi Anton Žakelj, rodoljub Ledinski. Narodna in univerzitetna knjižnica hrani rokopis Narodnih kranjskih pesmi, ki jih je priredil leta 1838.
V Lindnu pri Hannovru se je na današnji dan leta 1906 rodila filozofinja Hannah Arendt. Pred nacističnim preganjanjem je leta 1933 zbežala v Pariz, kasneje v Združene države Amerike. Leta 1961 je napisala odmevno razpravo o sojenju Adolfu Eichmannu, o tem podrobneje Vlasta Jalušič:
"Proti barvni sestavi naše trobojnice se v dokaz nje nedopustnosti rado naglaša to, da je istovetna z rusko zastavo, a Rusija da je danes naša sovražnica. Zastave kraljevine Romunske, ki je danes tudi naša sovražnica, so zlato-modro-rdeče, torej prav tistih barv, s katerimi so hoteli nekaterniki na Kranjskem nadomestiti naše barve, češ, da so te ruske!" je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost.
V Temnici se je na današnji dan leta 1946 rodil sociolog Vojko Antončič. Po diplomi na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo je doktoriral na zagrebški Filozofski fakulteti. Delal je Inštitutu za sociologijo. Leta 2003 je postal predsednik Računskega sodišča, čez leto član Evropskega računskega sodišča. Leta 2013 je kot predsednik nadzornega sveta Cimosa v pogovoru z Jasno Preskar tako opisal korake reševanja podjetja:
Gorica mora k Jugoslaviji, tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik naslovil poročilo s plenuma goriškega mestnega odbora Slovensko-italijanske antifašistične unije.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1986 umrl kritik, esejist, gledališčnik in urednik Bojan Štih. Po vojni je doštudiral in urejal Naše razglede. Bil je direktor Triglav filma in ravnatelj Drame. V arhivu hranimo Štihovo izjavo iz leta 1983, ko je sodeloval na okrogli mizi o monodrami na Slovenskem
Če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu dobro rodi.
V Birminghamu se je na današnji dan leta 1926 odil skladatelj, aranžer in eden od pionirejv rock and roll glasbe Bill Justis. Od leta 1951 je v Memphis za založbo Sun record posnel veliko uspešnic tudi znamenito Raunchy, za katero je prejel nagrado Grammy:
Dunajska dvorna knjižnica je na današnji dan leta 1791 potrdila ustanovitev Licejske knjižnice v Ljubljani, ki so jo sicer že zasnovali leta 1774, ko ji je vladarica Marija Terezija namenila 637 knjig pogorelega ljubljanskega jezuitskega kolegija. Iz tega fonda je zrasla sedanja Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. V Lienzu se je na današnji dan leta 1916 rodil zdravnik, higienik in epidemiolog Aleksander Gala - Peter. Leta 1942 je diplomiral na Medicinski fakulteti v Zagrebu in se maja pridružil partizanom. Po letu 1965 je delal na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je bil tudi predstojnik katedre za medicino dela. "Sovražnik poizkuša od včeraj zjutraj vnovič, da bi prebil našo besarabsko fronto pri Toporovcah in vzhodno Raranc, Vendar pa se je moral vsekikrat umakniti ob najtežjih izgubah. Odličen uspeh pri odbitju Rusov je imel zopet izvrstno vodeni, v premoči se nahajajoči ogenj naše artiljerije ," je na današnji dan leta 1916 poročala sobotna Edinost. "Kaj pomeni predlog o internacionalizaciji Trsta in Julijske krajine?" se je na prvi strani torkovega Primorskega dnevnika na današnji dan leta 1946 spraševal Boris Kraigher, ki je jasno razkril cilje zahteve, izrečene v noti britanske vlade. V Ljubljani je na današnji dan leta 2001 umrl politik Sergej Kraigher. Med študijem medicine v Zagrebu se je priključil levo usmerjenim organizacijam študentov in bil zaprt v Sremski Mitrovici. V Ljubljani, Trbovljah in Mariboru je vodil partijski okrožni komite. Po vojni je delal v republiški vladi, zatem pa v Beogradu vodil različne zvezne ustanove. Bil je član predsedstva Jugoslavije, leta 1981 tudi predsednik predsedstva. V arhivu hranimo odlomek govora ob 10-ti obletnici osvoboditve v Ljubljani: Če je na Pavla jasno nebo, dobra bo letina, stari pojo/ Če je Pavla dan oblačen, bo trebuh večkrat lačen; če megla stoji, bo mnogo bolnih ljudi Bedřich Smetana je leta 1863 napisal svojo prvo opero Brandebružani na Češkem po libretu Karela Sabina o razmerah po smrti kralja Přemysla Otakara II., ki mu je za kratek čas uspelo združiti ozemlje od Češke pa do Jadranskega morja. Krstna uprizoritev je bila na današnji dan leta 1886 v provizoričnem teatru v Pragi evforično sprejeta, zato prisluhnimo znamenitemu zbrovskemu napevu Naš čas je prišel, ki sta ga posnela simfonični orkester in zbor pod taktirko Vladimírja Váleka
Sveti Sava, prvi srbski nadškof, je na današnji dan 1236 umrl za posledicami pljučnice. Pokopan je bil v cerkvi svetih štiridesetih mučencev v bolgarskem glavnem mestu Tarnovo. Sveti Sava velja za ustanovitelja neodvisne srbske cerkve. Prav tako je čaščen kot zavetnik vzgojiteljev in medicine. V začetku leta 1916 je bila v avstroogrskem cesarstvu omejena poraba sladkorja, poraba mesa je bila sprva urejena s t. i. brezmesnimi dnevi, najprej dva, nato pa tri dni v tednu, od januarja 1916 pa so meso prodajali le še na karte, uvedene so bile tudi nakaznice za krompir. V Križevcih se je na današnji dan leta 1941 rodil politik Milan Kučan. V Ljubljani je študiral pravo in se takoj vključil v mladinsko družbenopolitično organizacijo, ki jo je v letih 1968-1969 tudi uspešno vodil. Leta 1990 je bil na večstrankarskih volitvah izvoljen za predsednika predsedstva Slovenije, leta 1997 pa za predsednika . Leta 1991 je na osamosvojitveni proslavi v Ljubljani med drugim dejal: V Vrtojbi se je na današnji dan leta 1941 rodil slikar Robert Faganel. Družina se je preselila v Trst, kjer je na konservatoriju končal študij violine, vendar ga je že takrat pritegnilo slikarstvo. Od leta 1975 vodi antikvariat v Gorici. Slikarsko se posveča predvsem krajini v oljni tehniki. Ob goriški razstavi je leta 2003 o svojih učiteljih povedal: Po koncu druge svetovne vojne je Evropa ostala gospodarsko, politično in moralno nestabilna še dolgo po izteku desetletja. Samo zavezniška vojska je imela moč in verodostojnost, da je uvedla nekakšen javni red in mir, vendar se proces obnove ni začel takoj. Američani so Program za obnovo Evrope, bolj znan kot Marshallov načrt, zasnovali šele leta 1947, mišljen je bil kot dolgoročna naložba, zaradi sovjetskega zavračanja pa je bolj botroval k nastanku železne zavese. Še ribiški pregovor iz Kopra: Na svetega Odorika dan menole na stran. Na današnji dan leta 1966 je David Bowie posnel svojo prvo pesem Can't help thinking about me, zato ji prisluhnimo
Na današnji dan leta 86 pred našim šetjem je umrl rimski vojskovoda Gaius Marius. Kmečki fant se je izkazal v numancijski vojni in že leta 107 v vojni proti kralju Jugurti prevzel poveljstvo nad rimskimi četami ter vanje prvi vključil proletarje, prebivalce brez imetja. Kot konzul je svojim veteranom priskrbel zemljo, izboljšal je urjenje ter disciplino v vojski in jo spremenil v poklicno. Z bitko pri Wadi v Mezopotamiji se je na današnji dan leta 1916 začel uspešen prodor ruske kavkaške armade proti Turčiji. Otomanske čete pa so v bitki za Kut uspele razbiti britanski obroč okoli tega mesta. V Ščiglah pri Podbonescu se je na današnji dan leta 1931 rodil beneški narečni pisatelj Luciano Chiabudini. Šolal se je v Čedadu in Vidmu. Za Beneško gledališče je napisal več iger. Na Senjamu beneške piesmi je za pesem Vsakdanji kruh leta 1978 prejel prvo nagrado. S skupino Bintars je posnel tri kasete s humorističnimi pripovedmi iz beneškega življenja. Leta 1979 se je na Lesah kot pokrajinski svetovalec udeležil tretjega kongresa Zveze izseljencev Beneške Slovenije, ko je dejal: Angleški pisatelj irskega rodu James Joyce je najprej hodil v šolo k jezuitom, nato pa je študiral medicino, ki pa je ni končal. Preživljal se je kot pevec, igralec in učitelj angleščine v Trstu, Pulju, Zurichu in Parizu. Skoraj slep je umrl na današnji dan leta 1941. V znamenitem romanu Odisej je uveljavil radikalno obliko modernega pripovedništva s prerezom podzavestnega doživljanja svojih junakov. »Enotni sindikati pozivajo vse delavce in nameščence na veliko zbroovanje na trgu Garibaldi v Trstu. To bo manifestacija moči in enotnosti tržaških delovnih množic, ki so odločene uveljaviti svojo pravico za boljše življenjske pogoje," je na prvi strani na današnji dan leta 1946 vabil Primorski dnevnik V prosincu gorkota, v svečanu mrzlota. Sopranistka Pavla Lovše se je rodila na današnji dan leta 1891 v Ljubljani. Po študiju na konservatoriju se je izpopolnjevala na Dunaju. Kariero je začela kot solistka Glasbene matice. Po letu 1907 je gostovala po Evropi in Ameriki, leta 1921 pa je postala solistka ljubljanske opere. Poučevala je tudi na konservatoriju. V arhivu hranimo ploščo iz leta 1930, s posnetkom arije iz opere Rigoletto
Portugalski kapitan Francisco Caldeira Castelo Branco je med raziskovalno plovbo v Amazoniji za francoske, britanske in nizozemske družbe na današnji dan leta 1616 priplul v zaliv Guajará reke Amazon, kjer je dal zgraditi leseno utrdbo in kolonijo imenoval Srečna Lusitanija, vendar so ga čez dve leti zaradi despotskega obnašanja zaprli, iz naselbine pa se je najprej razvilo mestece Nossa Senhora de Belém do Grao Pará, današnje velemesto Belém. Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko je bila ustanovljena na današnji dan leta 1851 v Ljubljani. Zbornica jutrišnjega dne bo komunikacijski center za slovensko gospodarstvo, meni predsednik obrtne zbornice Slovenije, Miroslav Klun: Za ameriškega pisatelja Jacka Londona, ki se je rodil na današnji dan leta 1876 v San Franciscu, je značilno uporno kljubovanje krivičnemu življenju, ki se je rodilo iz protesta proti izkoriščanju. Živel je burno in razgibano kot junaki njegovih 18-ih zbirk kratkih zgodb in 18-ih romanov, med katerimi so tudi Kralj alkohol, Martin Eden in Železna pot. "Lovčen v naših rokah. 26 težkih topov uplenjenih. Gorski greben zavzet po tridnevnih hudih bojih in naporih. Rusko bojišče - včeraj na besarabski in gališki fronti mir. Od danes zjutraj novi brezuspešni srditi napadi sovražnika na bukovinski meji. Italijansko bojišče - položaj je neizpremenjen. Napadi italijanskih letal na južnem Tirolskem. Zapadno bojišče - sovražni napadi pri Massigesu odbiti. Turška bojišča - pri Kuteiamari izpadi obkoljenih Angležev krvavo odbiti. Na kavkaški fronti nič novega," tako je tržaška Edinost na današnji dan leta 1916 povzela poročila z bojišč prve svetovne vojne. "Velika Britanija za čimprejšnjo mirovno pogodbo z Italijo," tako je iz Londona poročal na današnji dan leta 1946 sobotni Primorski dnevnik: »Velika Britanija upa, da bo mirovna pogodba z Italijo pripravljena na podpis, ko se bodo sestali zunanji ministri meseca maja v Parizu, kakor predvideva moskovska konferenca." Prosinec mrzel, da poka, bo sadje v jeseni in moka. Skladatelj Ermano Wolf-Ferrari sodi v konservativno strujo glasbenikov 20-ga stoletja. Rodil se je na današnji dan leta 1876 v Benetkah, kjer je tudi zaslovel s komičnimi operami po zgledu Goldonijevih komedij. Najbolj znane so Zvedave ženske, Prebrisana vdova in Štirje grobijani, iz katere prisluhnimo intermezzu v izvedbi Orkestra italijanske radiotelevizije iz Milana z dirigentom Alfredom Simonetto
V Zurichu se je 11. januarja 1746 rodil švicarski vzgojitelj in reformator šolstva, Johann Heinrich Pestalozzi. Ustanovil je več ubožnic, v katerih je poskušal združiti šolo, obrtno in kmetijsko delo. V številnih spisih je razvijal misli o bistvu človeka kot družinskega bitja. Ob stodesetletnici rojstva se spominjamo očeta sintetične omame LSD. V švicarskem Badnu rojeni kemik Albert Hofmann se je po študiju na zuriški univerzi posvetil raziskovanju kemije rastlin v Sandozovih laboratorijih. Že leta 1938 je sintetiziral LSD-25, psihadelične učinke pa je slučajno odkril šele leta 1943. Zatem se je posvetil raziskavam halucinogenih rastlin v Mehiki. Na današnji dan leta 1916 so francoske enote zasedle otok Krf v tedaj še nevtralni Grčiji. Kmalu zatem so tja preselile preostanke umikajoče se srbske vojske. V Hrpeljah se je na današnji dan leta 1916 rodil fiziolog in veterinar Srečko Vatovec. Veterino je študiral v Zagrebu, kjer je po doktoratu postal asistent na Zavodu za fiziologijo, ki ga je po vojni tudi vodil. Strokovno se je izpopolnjeval kot štipendist Svetovne zdravstvene organizacije. Predaval je tudi na Biotehniški univerzi ljubljanske univerze in jo tudi vodil. Raziskoval je fiziološke procese in motnje domačih živalic. Objavil je kar 65 znanstvenih razprav in postal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Zgodovina žal ni naša učiteljica, zato s koncem druge svetovne vojne orožje ni utihnilo. Razloge je v omenjeni knjigi skušal poiskati tudi Keith Lowe: V prosincu je bolje videti v hlevu volka, kakor brez suknje na polju moža. V Leicestru se je na današnji dan leta 1946 rodil klaviaturist Antony John Seldrige, ki je še posebej zaslovel z rock zasedbo Yes, kot Tony Kaye. Na londonski glasbeni šoli je študiral klavir, vendar se je že zgodaj posvetil rock glasbi in igral v različnih zasedbah, leta 1968 je bil med ustanovitelji zasedbe Yes, ki je v treh letih delovanja zaznamovala rock glasbo. Po 12-letni prekinitvi pa je skupina še utrdila sloves rock benda. Prisluhnimo skladbi I've seen all good people
Rimsko-nemški cesar Karel IV. je na današnji dan leta 1356 sprejel državni zakon Zlato bulo - temeljno uredbo Svetega rimskega cesarstva, s katerim se je izognil papeški potrditvi volitev nemškega kralja in pravic volilnih knezov. Danes se spominjamo znamenitega ljubljanskega kongresa. Od 10. januarja do 22. maja 1821 so se v Ljubljani sestajali predstavniki Svete alianse. Podrobneje o tem zgodovinar Stane Granda: Na današnji dan leta 1916 se je na vzhodni fronti prve svetovne vojne začela kavkaška ofenziva ruske vojske. V bitki za Erzurum, ki je trajala do 16. februarja, so otomanske enote doživele hude izgube in se morale umakniti daleč na svoje ozemlje. V Doberdobu se je na današnji dan leta 1921 rodil slikar in ilustrator Vladimir Lakovič. Leta 1936 se mu je uspelo vpisati na kiparsko-rezbarski oddelek obrtne šole. O svojem mentorju je slikar France Godec povedal: Kasneje se je Vladimir Lakovič pridružil umetniškima skupinama Slovenski lik in Gruda. Leta 1942 se je pridružil partizanom. Nemci so ga leto zatem zajeli na Koroškem in zaprli v koncentracijsko taborišče Dachau. Po osvoboditvi se je vpisal na Akademijo likovnih umetnosti in specializiral slikarstvo pri Gabrijelu Stupici. Proti koncu druge svetovne vojne so se najhujša posilstva zgodila tam, kjer so divjali najbolj krvavi spopadi, zlasti na območjih Šlezije in Vzhodne Prusije. Med vojno in takoj po njej se je število posilstev povečalo povsod, tudi na območjih, kjer bojevanja ni bilo, tudi v Britaniji in na Severnem Irskem. Na Dunaju so zdravniki poročali o 87 tisoč posiljenih ženskah, v Berlinu 110 tisoč, v vsej Nemčiji pa jih je bilo skoraj 2 milijona, kolikor je bilo tudi splavov, ob tem pa so Nemke rodile od 150 do 200 tisoč "tujih otrok". Malo vode prosinca da obil vinca. Prosinec često naznanja v vodi, da bo malo v sodi. Zaradi spleta zgodovinskih okoliščin se je narodna prebuja Beneških Slovencev začela kasneje, vendar so vseskozi ohranjali svojo narodnostno identiteto, zatiranju navkljub. Pomembne prireditve, ki so vzpodbujale glasbeno ustvarjalnost, so bili Senjami beneške pesmi. Sedmega je na današnji dan leta 1971 zabeležila Vesna Čehovin
V Vipavi se je na današnji dan leta 1841 rodil politik, novinar in gospodarski izvedenec Ernest Klavžar. Delal je v goriški čitalnici in sodeloval pri organizaciji taborov, šempaškega je opisal v brošuri. Urejal je publikaciji Kmetovalec in Gospodarski list ter izdal celo vrsto priročnikov. "Velika važnost tržaškega mesta za Slovane in vzlasti Slovence neobhodno zahtevajo, da se v Trstu ustanovi slovenski časopis, ki bode: neodvisen, svobodoljuben, naroden, z verskimi zadevami se ne bo pečal," tako je na današnji dan leta 1876 v prvi številki Edinosti, glasila slovenskega političnega društva tržaške okolice, zapisal lastnik, izdatelj in odgovorni urednik, Ivan Dolinar. V Radomščih pri Gornji Radgoni se je na današnji dan leta 1906 rodil teolog, psiholog in filozof Anton Trstenjak. Bil je mednarodno ugleden izvedenec za funkcionalnost barv in sodni izvedenec za pisave. Njegov publicistični opus je izredno bogat, saj je napisal več kot 180 znanstvenih razprav, študij in člankov. O poljudnoznanstvenih knjigah pa je leta 1984 povedal: "Zasedanje skupščine Združenih narodov," tako je torkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil poročilo iz Londona in v uvodniku z naslovom Resolucije Primorcev Kardelju zapisal:"Svojo odločno zahtevo po združitvi z Jugoslavijo je primorsko ljudtsvo na najzgovornejši način dopovedovalo vsemu svetu s svojim 27-letnim suženjstvom pod fašistično Italijo, s svojim osvobodilnim bojem, v katerem je za združitev z novo Jugoslavijo dalo svoje življenje 46 tisoč najboljših." Pionirsko je bilo tudi delo primarija doktorja Luciana Ferfoglie, ko je bil avgusta 1946 postavljen za okrajnega zdravnika v Kopru, posebej, ko je organiziral zdravstveno službo za celotno območje bivše cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Prisluhnimo odlomku oddaje Andreja Jelačina, posnete na današnji dan leta 1971: Če prosinca zelo lisica laja, še huda zima nastaja/ Malo vode prosinca da obilo vinca Na današnji dan leta 1986 je v Genevi umrl violončelist Pierre Fournier. Po uspešnem debiju z zasedbo Edouard Colonne Orchestra v Parizu je začel nastopati na najbolj znanih evropskih in ameriških odrih. Prisluhnimo Pierru Fournieru v Saint-Saënsovem koncertu za violončelo in orkester. Mojstra je spremljal Pariški simfonični orkester pod taktirko Jeana Martinona
V Gorici je na današnji dan leta 1836 umrl naravoslovec Alojz Filipič. Po bogoslovju v Gorici je služboval v Posočju. Italijanske okupacijske oblasti so ga internirale v Ligurijo. Nadškof Sedej mu je po vojni poveril dekanijo Grgar, kjer se je izkazal v prizadevanjih za obnovo svetogorskega svetišča. Kot vnet planinec je zbral herbarij, ki je med najbogatejšimi pri nas, saj obsega kar tri tisoč pol. Postal je sodelavec Prirodoslovnega muzeja. Podrobneje o njem profesorica Irena Breščak: V bitki pri Mojkovcu so na današnji dan leta 1916 črnogorske enote premagale avstroogrske čete in tako vsaj delno zaustavile njihovo sledenje umikajoči se srbski vojski. Na današnji dan leta 2011 je umrl učitelj Avgust Gojkovič. V Sveti Peter je prišel leta 1951, takoj po diplomi na višji pedagoški šoli v Ljubljani. Prevzel je ravnateljstvo osemletne šole za istrske vasi Sv. Peter, Nova Vas, Padna in Krkavče. Ustanovil je mladinsko kulturno-umetniško društvo France Bevk, ki je prirejalo gledališke igre in recitale. O svojem prijatelju, pisatelju Pavletu Zidarju, je Avgust Gojkovič Nevi Zajc leta 2001 povedal: Berlin se je po koncu druge svetovne vojne spreminil v svetovno prestolnico kriminala. Vsak mesec so aretirali najmanj dva tisoč ljudi, na začetku leta 1946 se je na dan zgodilo v povprečju 240 tatvin, saj je mesto noč in dan ustrahovalo na ducate organiziranih tolp. V prosincu je bolje videti v hlevu volka kakor brez suknje na polju moža. V francoskem Combellu se je na današnji dan leta 1936 rodil violinist, etnomuzikolog in skladatelj Julijan Strajnar. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je najprej diplomiral iz romanistike, kasneje pa še iz muzikologije. Leta 1964 se je zaposlil na Glasbenonarodopisnem inštitutu, o raziskavah rezijanske glasbe je leta 2008, ko je prejel Štrekljevo nagrado, povedal: Julijan Strajnar je zasnoval serijo gramofonskih plošč z naslovom Slovenska ljudska glasba, bil je violinist Simfoničnega orkestra RTV Slovenije, uveljavil se je tudi kot skladatelj scenske glasbe. Ženska pevska skupina Stu ledi je posnela Strajnarjevo priredbo pesmi Tenena rezijankica
Na današnji dan leta 1886 je v Ljubljani umrl narodni buditelj in duhovnik Božidar Raič. Zaslovel je predvsem kot priljubljen govornik na slovenskih taborih. Leta 1859 je v pozdravni pesmi novemu mariborskemu škofu Slomšku prvič zapisal ime Pomurje. Kustos ljutomerskega muzeja, Anton Ratiznojnik je o njem povedal: "Vsled boljših vidnih razmer je bilo delovanje artiljerije včeraj popoldne na primorski fronti živahnejše. V ozemlju Krna in posebno pri Oslavju je bilo zelo srdito. Odbili smo nov napad na po naših četah zavzeti jarek severno Dolja in napad z ročnimi granatami na našo postojanko severno Vrha sv. Mihela, " je na današnji dan leta 916 pisala tržaška Edinost. "Bliža se čas, ko bo vprašanje naše primorske dežele in predvsem vprašanje tržaškega mesta zopet stopilo v ospredje pred mednarodno javnost. Nič čudnega torej, če je Jugoslavija med prvimi državami, ki je poslala na zborovanje Združenih narodov v Londonu svojo delegacijo, kateri načeljuje tudi tokrat minister Edvard Kardelj," je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal nedeljski Primorski dnevnik. Na današnji dan leta 1946 je bila na koroškem radiu prvič predvajana slovenska beseda. Ob 70-letnici slovenske ORF je odgovorni urednik Marjan Velik v naši javni oddaji Gremo plesat v Svetem Antonu oktobra povedal: V Ljubljani je na današnji dan leta 1991 umrla igralka in pisateljica Alja Tkačev. Po diplomi na Akademiji za igralsko umetnost je ustanovila Komedijantski atelje in poučevala v Centru za estetsko vzgojo mladine v Ljubljani. Leta 1964 je postala članica Slovenskega mladinskega gledališča, leta 1983 pa Lutkovnega gledališča. V arhivu hranimo odlomek Literarnega nokturna iz leta 1979, v katerem Alja Tkačev recitira pesem Lili Novy, Kostanji : Če je na kralje jasno, so vse leto prazne jasli/ Če so na kralje jamice polne vode, bomo imeli jeseni polne sode./Če na tri kralje jasen dan bo, za dolgo zimo hrani seno. V Trstu se je na današnji dan leta 1891 rodil glasbeni pedagog in skladatelj Adolf Groebming. Študiral je na konservatorijih v Trstu in Ljubljani. Bil je odličen zborovski dirigent. Urejal je reviji Tamburaš in Naši zbori. Groebmingovo Kraško pesmico je na reviji Primorska poje v Štandrežu leta 1998 zapel moški pevski zbor Ivan Kokošar Koritnica z dirigentom Marjanom Obidom
Na današnji dan leta 1826 se je v beneški Bili rodil duhovnik in jezikoslovec Štefan Valente. Po končanem bogoslovju v Vidmu je služboval v Reziji. Znamenit je njegov članek iz leta 1868 "O slovanskem izvoru narečja v dolini Rezije," pri čemer se je skliceval na Šafarikove Slovenské starožitnosti. Prvi kancler Zvezne republike Nemčije po letu 1949, Konrad Adenauer, se je rodil na današnji dan leta 1876 v Kolnu. Dolgo časa je bil župan tega mesta. Adenauer je bil eden od soustanoviteljev Krščansko-demokratske unije CDU in jo je vodil do leta 1966. Kancler je bil do leta 1963. Zvezno republiko Nemčijo je popeljal v zvezo Nato in v Evropsko gospodarsko skupnost. Na današnji dan leta 1916 se je začela zmagovita 8-dnevna ofenziva avstroogrskih enot proti Črni gori. Poveljnik Franz Conrad von Hotzendorf je zbral vojsko 45 tisoč mož, ki se jim je pridružilo še 5 tisoč bosanskih muslimanov. Že drugi dan ofenzive proti umikajoči se srbski vojski, ki jo je ščitila črnogorska, so zasedli Cetinje. Slovensko Primorje s Trstom, Goriška, del Notranjske in celotna Istra so bili z mejno črto Mangart-Triglav-Krn-Porezen-Snežnik-Kvarner na današnji dan leta 1921, skladno z določili rapalske pogodbe, priključeni kraljevini Italiji, ki je že takrat začela nad primorskimi Slovenci in Hrvati izvajati najbolj kruto raznarodovalno politiko. Podrobneje o tem zgodovinarka Milica Kacin Wohinz: Tomaž Pavšič je v knjigi Ob stari meji razkril tudi vedrejšo plat življenja, pobude za nastanek knjige je takole strnil: »Moskovska konferenca je spravila z mrtve točke vprašanje mirovnih pogodb. S tem je ponovno postavila pred svobodoljubne narode sveta vprašanje Slovenskega Primorja in Istre. Naša borba, naše žrtve trkajo na vest človeštva," je na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik. Prosinca gorkota - jeseni sirota/ Prosinec mili, bog se usmili/ V prosincu toplota - v svečanu mrzlota. V velikem licejskem gledališču v Barceloni so na današnji dan 1896 krstno uprizorili opero Isaaca Albeniza, Pepita Jiminez. Lirično komedijo je avtor kasneje predelal. Prisluhnimo sklepnemu dejanju, ki sta jo posnela Carol Vanes in Placido Domingo:
Na današnji dan leta 1256 je, tako navajajo stari viri, umrl koroški vojvoda Bernard Spanheimski. V 50-ih letih vladanja mu je uspelo gospodarsko razviti in razširiti posestva tudi na Kranjsko. Leta 1240 so deželo ogrožali Mongoli, vendar so se zaradi nenadne smrti kana Ögedeja umaknili. Ko so se bojišča razvrstila vzdolž Soče, so obrambo njenega južnega odseka, posebej obalne črte, poverili cesarsko-kraljevi vojni mornarici. V ta namen je namestila številne obrambne obalne baterije od Devina do Pulja. Prispevala je tudi Pomorski bataljon v Trstu s tremi četami, ki je sodeloval v bojih od 2. do 4. bitke leta 1915. V začetku leta 1916 so sestavili še četrto četo, ki je obenem pomenila začetek posadke, zadolžene za delovanje v "Lagunski flotilji" (šifrirani naziv: "Akvadukt"). »Danes Primorska razpravlja o novi ustavi Federativne ljudske republike Jugoslavije, ker je tudi ona zanjo hude žrtve dala, upa pa, da bo to kmalu tudi njena ustava. Sleherni Primorec naj na vsakem koraku, vsak trenutek čuti to bratsko pomoč narodov Jugoslavije," je v uvodniku petkovega Primorskega dnevnika na današnji dan leta 1946 zapisala Marija Vilfan. V Kopru se je na današnji dan leta 1981 rodil kontrolor zračnega prometa in veslač Davor Mizerit. Že kot 9-letni fant je začel veslati v koprskem Nautilusu, kjer se je v 15-ih letih razvil v vrhunskega veslača z odličji na evropskih in svetovnih prvenstvih v mladinski ter članski konkurenci. Na olimpijskih igrah v Atenah je bil med enojci deveti, leto zatem je bil v dvojnem četvercu v japonskem Gifuju srebrn. Bleščečo kariero je na vrhuncu prekinil in se po diplomi na Fakulteti za pomorstvo in promet odločil za kariero kontrolorja zračnega prometa. Leta 2005 je to odločitev takole obrazložil: Če vidiš prosinca komarja igrati, je treba s senom varčno ravnati/ Če januarja drevje od mraza poka, jeseni s sadjem preobloženo stoka/ Jasni dnevi prosinca so veselje Primorca. V Celju se je na današnji dan leta 1956 rodil pevec Oto Pestner. Prvič je snemal že pri dvanajstih letih v studiju Radia Celje, s petnajstmi leti pa je prvič zmagal na Slovenski popevki s pesmijo Trideset let. Od leta 1970 je pel v New Swing Quartetu, bil je tudi član Alpskega kvinteta. V osemdesetih se je bolj posvetil komponiranju, aranžerstvu in producentskemu delu. Leta 2003 je izdal zgoščenko Spomini na Elvisa in v nočnem klepetu z Mišom Zaletelom povedal
Danes se spominjamo očeta govorništva. Marcus Tulius Cicero se je rodil na današnji dan leta 106 pred našim štetjem v Arpinu. Izmed 58 ohranjenih Cicerovih govorov je tudi znameniti iz leta 63 pred našim štetjem, ko je kot konzul na Siciliji razkril zaroto Katiline z znamenitim stavkom: "Kako dolgo še, o Katilina, boš zlorabljal potrpežljivost našo?" V Idriji se je na današnji dan leta 1821 rodil znanstvenik in politik Karel Dežman. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju vpisal medicino in kasneje še pravo, vendar študija ni končal, saj je medtem urejal prvi slovenski politični list Slovenijo in v Bleiweisovi odsotnosti nekaj časa tudi Novice. Podrobneje o njem, kustos Mestnega muzeja Idrija Darko Viler: Francoski maršal Joseph Jacques Cesaire Joffre, tvorec vojnega načrta Francije v prvi svetovni vojni in zmagovalec bitke na Marni, je umrl na današnji dan leta 1931. Joffre je bil predsednik zavezniškega vojaškega sveta. Konec leta 1916 so ga zamenjali na položaju glavnega poveljnika francoskih armad, ker je bil v številnih operacijah v letih 1915 in 1916 premagan. Druga svetovna vojna se ni končala maja 1945, je avtor knjige te rubrike Kith Lowe zatrdil v pogovoru z Bredo Biščak, sicer tudi prevajalko knjige: Na današnji dan leta 1976 je Tržaški partizanski pevski zbor na Brdu pri Kranju dosegel enega svojih vrhuncev. Dogodek je zabeležila Neva Lukeš: Če bo prosinca mokrilo, bo polje in grozdje slabo rodilo/ Če o prosincu ni snega, ga mali traven da. Sergei Rachmaninov, ki je od leta 1918 živel v Združenih državah Amerike, je v Long Islandu napisal Simfonične plese, ki so jih krstno zaigrali na današnji dan leta 1941 v Philadelphiji. V arhivu hranimo posnetek kraljevega simfoničnega orksetra, prisluhnimo odlomku drugega stavka
Vojska Alemanov je na današnji dan leta 366 prečkala zamrznjeno reko Ren in začela napadati rimsko cesarstvo. "Parnik 'Persia' družbe Peninsular&Oriental je bil torpediran v Sredozemskem morju, kakor poročajo nocoj v London dospele brzojavke. Precenjeno je torej, da je storilo smrt 250 ali več oseb," je na današnji dan leta 1916 pisal Amerikanski Slovenec, katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe svete Družine, ki je izhajal v Jolietu. S privolitvijo Sovjetske zveze je demokratično izvoljen predsednik Gazi Mihamed 2. januarja 1946 razglasil Kurdsko republiko. Jeseni 1946 je Stalin pristal, da se umakne iz Kurdistana, ko je Iran prepustil Sovjetski zvezi pravico do nafte v svojem severnem delu. Po ruskem umiku je iranska vojska ubila predsednika, obrambni minister je s tisoč vojaki pobegnil. V Sežani se je na današnji dan leta 1961 rodil pravnik in politik Davorin Terčon. Na listi Liberalne demokracije je bil trikrat poslanec državnega zbora. Ob drugi izvolitvi je leta 2000 Ireni Cunji povedal: Od leta 2006 je Davorin Terčon župan sežanske občine. V Trstu je na današnji dan leta 1991 umrl novinar in politik Dušan Hreščak. Že kot mladega protifašista so ga obsodili na 27-letno zaporno kazen, leta 1938 je bil pomiloščen in izgnan v Jugoslavijo. Po osvoboditvi je v Trstu delal v uredništvu Primorskega dnevnika. Leta 1962 je bil kot prvi Slovenec izvoljen v tržaški občinski odbor, o čemer podrobneje zgodovinar Milan Pahor: Makarij jasen ali meglen naznanja prav tako jesen/ Kakršno je na Makarija vreme bilo, takšno v kimavcu bo V argentinski Cordobi je na današnji dan leta 1726 umrl jezuit, misijonar in skladatelj Domenico Zipoli. Leta 1716 se je v Madridu pridružil jezuitskim misijonarjem in odpotoval v Buenos Aires, v Paragvaja je navdušil ljudstvo Guarani za sakralno glasbo. Nekaj vrhunskih skladb so odkrili šele leta 1959. Harfistka Giovanna Beccafichi Bellesi je posnela Zipolijevo Gavotto za harfo
Beseda januar izvira iz rimskega oz. straoitalskega božanstva Janusa, katerega staro lice gleda nazaj, mlado pa naprej. Slovenci leto začenjamo s prosincem, pravimo mu tudi prosenec, zimec, lednik, snežnik, svečen, mali božičnik, prvnik, novoletnik in sredozimen. 1. januar je z uvedbo julijanskega koledarja leta 46 pred našim štetjem postal prvi dan novega leta, vendar se je kasneje z uvedbo praznika Kristusovega rojstva začetek novega leta premaknil na božič. Šele papež Inocenc XII. je leta 1691 začetek novega leta vrnil na prvi januar. Novoletna veseljačenja izhajajo iz obdobja poganskega Rima, krščanska cerkev jih je hotela izkoreniniti, pariška teološka fakuteta jih je obsojala še v 15. stoletju. Tudi na Primorskem so tja do 50-ih let še ohranjali koledniške običaje, kakršnega se je spominjala tudi Bernarda Slavec iz Knežaka: Primorska javna občila že vrsto let skupaj zbirajo Osebnost Primorske, zato prisluhnimo sklepnemu odlomku prireditev za leto 2006 in seveda Nataši Benčič: "Povodom nastopa noviga leta je naslovil cesar na armado in mornarico povelje, v katerem pokazuje na dosedanje slavne zmage in pravi: Kar smo pričeli, bomo z božjo pomočjo dovršili. Nado, da bi nas premagali v poštenem boju, so sovražniki že davno pokopali, samo na težo svojih mas, na izstradanje našega naroda in na uspeh svoje zavratne obrekovalne vojne, na to mislijo, da še lahko zidajo," je iz Berlina na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost. »Pozdravljeno, Novo leto! Sedemindvajset let smo te čakali, ta'ko, kot si prišlo danes. Pozdravljeno zato, ker vemo, da si tisto leto, v katerem bomo doživeli dokončno zmago samoodločbe primorskega ljudstva v ljudski državi - v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji,« je v uvodniku torkovega Primorskega dnevnika na današnji dan leto 1946 zapisalo uredništvo. Če na novega leta dan sneži, bo slaba žetev/ Kakršno bo vreme prvi dan, tako bo veliki srpan suh ali moker/ Vedro novo leto da nam dobro žetvo. V začetku leta 1901 sta skladatelj Josip Ipavec, tedaj 27-letni študent medicine v Gradcu, in ljubljanski založnik Lavoslav Schwentner poslala na knjižni trg prvi slovenski balet Možiček v slovenski in nemški izdaji. Partitura za klavir dvoročno je obsegala 27 strani, veljala pa je 5 kron. Prisluhnimo odlomku instrumentacije Kruna Cipcija v izvedbi simfonikov RTV Slovenije
Silvestrovo je dobilo ime po papežu Silvestru I., ki je umrl 31. decembra 335 v Rimu, njegovo ime pa so v cerkveni koledar vključili leta 813. Zadnjemu dnevu v letu pravijo Slovenci staro leto. Dolgo se je ohranilo verovanje, da se na ta dan sproščajo zle sile, ki v tej noči vladajo zemlji, zaradu česar danes uporabljamo petarde. Brici so nekoč vlivali svinec v vodo in prerokovali. Prisluhnimo pričevanju Eme Reje - Toninove, Lojzeta Prinčiča in Mare Ruševe iz Kozane leta 1974: "Rusko bojišče: Boji v vzhodni Galiciji in na besarabski fronti postajajo vedno obsežnejši in srditejši. Ponesrečeni napadi Italijanov na tirolski fronti. Boji z minami na doberdobski planoti. Balkansko bojišče: Nobenih posebnih dogodkov," tako je petkova tržaška Edinost povzela poročila z bojišč prve svetovne vojne V Gorici se je na današnji dan leta 1920 rodil ortoped Marjan Korsič. Po vojni je najprej opravil specializacijo iz ortopedije v Ljubljani. Leta 1964 je prevzel vodenje Bolnišnice za predšolsko invalidno mladino na Stari gori pri Novi Gorici. Čevljar Pavel Petejan se je tako spominjal sodelovanja z doktorjem Korsičem:. V Piranu je na današnji dan leta 1945 umrl učitelj Antonio Sema. Leta 1992 so po njem poimenovali italijansko gimnazijo Piran, o čemer podrobneje ravnateljica Aleksandra Rogić: Listino Organizacije Združenih narodov, ki so jo sprejeli na konferenci v San Franciscu 26. junija, veljati pa je začela 24. oktobra, ko so jo podpisali predstavniki petih držav ustanoviteljic, je na današnji dan leta 1945 podpisalo 31 držav. Žust^erna je bila nekoč kmečko razloženo naselje na pobočju Markovega hriba, danes pa je že del urbaniziranega mestnega območja. Iz romanskega refleksa latinske besede je izposojena tudi slovenska beseda štérna ali štírna. Že Primož Trubar je zabeležil slovensko občno ime šusterna, tudi v pomenu vodnjak. Ustvarjalci radijske kronike voščimo vsem poslušalkam in poslušalcem Veselo in zdravja polno leto 2016. Z Alfijem Nipičem pa vam pošiljamo Silvestrski poljub: Radijsko kroniko pripravljamo: po govornem arhivu brska Kristina Klecin, po glasbenem arhivu Ana Fink, vsebinsko skupaj spravlja Franko Hmeljak, jezikovno pregleduje Mojca Maljevac, bereva Mojca Klarič in Branko Laginja
V Gobokem pri Rimskih toplicah se je na današnji dan leta 1856 rodil pesnik, satirik in arhivar Anton Aškerc. Posebej z baladami in romancami je obogatil slovensko poezijo in zaključil mladoslovensko dobo kot najizrazitejši izpovedovalec liberalne svobodne misli. Na današnji dan leta 1911 se je v Beogradu smrtno ponesrečil slovenski pionir motornega letalstva Edvard Rusjan. Prisluhnimo odlomku filma Borisa Palčiča o bratih Rusjan, v katerem je forenzik doktor Rajmund Krivic tako pojasnil vzroke nesreče:, avtor knjige o Rusjanu, Srečko Gombač, je o košavi povedal: dalet dodajmo še pričevanje Albina Novaka, avtorja replike letala Eda 5/ Na današnji dan leta 1916 je Galipoli zapustil še zadnji vojak britanske in francoske vojske, kar je obenem pomenilo veliko zmago otomanske vojske s podporo nemških enot. "Zločin in kazen," tako je sredin Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 naslovil uvodnik, v katerem je zapisal: "Priznanje Federativne ljudske republike Jugoslavije pomeni potrditev zavezniških odnosov in istočasno kaznovanje vojnih zločincev in čiščenja ostankov fašizma. Prvo dejanje se je zgodilo 2. januarja na demarkacijski črti pri Štorjah, ko je XIII. Zavezniški korpus izročil jugoslovanski vojaški misiji generala Leva Rupnika. V Modreju se je na današnji dan leta 1991 rodil kanuist na divjih vodah, Luka Božič. Vrhunski športnik je tudi izredni študent ekonomije, zaposlen pa je v Slovenski vojski. S trenerjem Dejanom Testenom in Sašom Ttaliatom so leta 2014 v ameriškem Deep Creeku postala slalomska svetovna prvaka v kanuju na divjih vodah, ko je Luka povedal: V prosincu zelena dolina - slabo se bo redila živina. Dirigent Marko Munih se je rodil na današnji dan leta 1936 v Sveti Luciji oziroma današnjem Mostu na Soči. Po tolminski nižji gimnaziji je v Ljubljani obiskoval srednjo glasbeno šolo in akademijo. V Frankfurtu je bil asistent Lovra Matačiča. Bil je stalni dirigent Orkestra slovenske filharmonije, zatem je delal na Radiu Ljubljana kot dirigent komornega zbora. Za zadnji koncert poklicne kariere si je izbral Verdijev Requiem, zato prisluhnimo odlomku sedmega stavka Libera me
Grški matematik in inženir Heron iz Aleksandrije je okoli leta 100 napisal knjigo Mehanika, ki velja za najboljši tehniški antični spis. Heron opisuje zobniški pogon in preproste stroje, kakršni so vzvod, škripec, klin in vijak. "Italijanska fronta: živahnejše delovanje Italijanov na tirolski južni in jugovzhodni fronti. Na primorski fronti topovski dvoboji in boji z minami. Balkansko bojišče: nič novega. Rusko bojišče: Rusi nadaljujejo srdite napade na besarabski fronti. Zapadno bojišče: francoski napad na Hirzstein razbit," tako je na današnji dan leta 1915 četrtkova Edinost povzela poročila z bojišč prve svetovne vojne. V Izoli se je na današnji dan leta 1940 rodil olimpijski veslač in orodjar Jadran Barut. Za Jugoslavijo sta z Lucijanom Klevo kot predstavnika izolskega Arga nastopila na olimpijskih igrah 1964 v Tokiu. Jugoslovanski osmerec je za sekundo zgrešil bronasto odličje, česar se je po 50 letih tako spominjal: »Primorsko ljudstvo, ki za zmago skupne zavezniške stvari ni štedilo svojih sil, se odkrito veseli uspeha moskovske konference. V tem prepričanju so poslavlja od starega leta, ki kljub priborjeni svobodi ni bilo brez grenkosti in stopa z zaupanjem v novo leto, ki mu bo prineslo uresničenje stoletnega sna: Jugoslavijo, deželo preprostega delovnega ljudstva," je v uvodniku z naslovom V zavezniškem duhu pisal na današnji dan leta 1945 nedeljski Primorski dnevnik. Ž^eje je gručasto naselje na vzhodnem robu Srednje Pivke. Zapis iz leta 1322 navaja ime Seych. Ime primerjajo s hrvaškim krajevnim imenom Žejane v Čičariji in izvajajo iz Žežane, množinskega prebivalstvenega imena iz istega korena. Če je domneva pravilna, je Ž^eje prvotno pomenilo "prebivalci na požgani zemlji". Druga možnost je, da krajevno ime Ž^eje izvira iz nekega pozabljenega občnega imena, sorodnega s slovensko besedo žeja, ki je označevala presihajoči izvir ali (pre)suho zemljišče. V Neaplju se je na današnji dan leta 1935 rodil pianist Bruno Canino. Po milanskem konservatoriju je poučeval in koncertiral v Bernu ter veliko gostoval, praktično po vseh celinah. Bruno Canino je z violončelistom Lynnom Harellom posnel tudi Schubertov Moment musical opus 94 številka 3
Na današnji dan leta 1800 se je rodil ameriški izumitelj in železničar Charles Goodyear, ki mu je leta 1839 uspel postopek za vulkanizacijo kavčuka. Gumo so poznali že Azteki in Maji, ki so segravali lateks, belkasto mlečnato tekočino, da je stekla iz skorje gumovca. Španci so gumo uporabljali za impregnacijo vojaških plaščev. Vulkanizacija, to je segrevanje gume in žvepla, je bila tako enostaven postopek, da je Goodyear, kljub številnim tožbam, umrl reven. Avstroogrsko ladjevje je med vojno večkrat napadlo sovražnikova pristanišča v Črni gori in Albaniji. Eden izmed neuspelih napadov je bila operacija proti Draču med 29. in 30. decembrom 1915. Lahka križarka Helgoland je iz Boke Kotorske izplula skupaj z rušilci Csepel, Lika, Triglav, Tatra in Balaton in med plovbo skupaj z rušilcem Balaton potopila francosko podmornico Monge. Med obstreljevanjem Drača so vpluli v novo minsko polje, pri čemer sta bila hudo poškodovana rušilca Lika in Triglav. Lika se je takoj potopila, Triglav pa so med vleko morali zapustiti in potopiti, kajti približale so se štiri sovražnikove križarke in osem rušilcev. V Stanoviščih pri Breginju se je na današnji dan leta 1934 rodil igralec in režiser Stane Leban. Po gimnaziji v Gorici, Tolminu in Bovcu, je šolanje nadaljeval v Ljubljani, na srednji šoli za sanitarne tehnike, in istočasno obiskoval gledališke tečaje. Najprej se je zaposlil kot sanitarni inšpektor v novogoriškem okrajnem zdravstvenem domu, leta 1957 pa je postal igralec Mestnega gledališča v Novi Gorici. Ob 50-letnici mesta se je leta 1998 tako spominjal gledaliških začetkov v njem: Žávlje so vas v miljski občini, danes praktično že predmestje Trsta. Ker je v bližini ledinsko ime Žabnik, je krajevno ime Žávlje morda nastalo iz Žablje, kar je mogoče razložiti kot množinsko prebivalstveno ime Žabljane iz nepotrjenega Žabljega sela ali Žablje vasi. Zapis iz leta 1352 navaja ime Zaule, kot je tudi furlansko ime tega kraja. Italijansko ime je Aquilina. V Magdenburgu je na današnji dan leta 1785 umrl violinist, organist in skladatelj Johann Heinrich Rolle. Sina kantorja so že pri 18-h imenovali za organista cerkve Svetega Petra v Magdenburgu, kasneje je violino igral v berlinski dvorni kapeli kralja Friderika II. Obsežen skladateljski opus uvrščajo v pozni barok. Prisluhnimo odlomku Božičnega oratorija, ki ga je posnel zbor in orkester Michaelstein
Na današnji dan leta 1895 sta brata August in Louis Lumiere v salonu pariške Velike kavarne prvič zavrtela zaporedje slik, prve 50-sekundne gibljive podobe. V Trstu je bila prva projekcija 11. julija 1896 v salonu gledališča Fenice, v Ljubljani 16. novembra v salonu Hotela pri Maliču, kjer so si ogledali t.i. "razkazovanje živečih fotografij". V Hamburgu se je na današnji dan leta 1910 rodila baletka Pia Mlakar. Med študijem plesa na Koreografskem inštitutu v Berlinu je leta 1929 spoznala Pina Mlakarja, s katerim je ustvarjala polnih 7 desetletij. Leta 1995 sta piranskemu pomorskemu muzeju podarila jadrnico, s katero sta prekrižarila Jadran. Najbolj razburljiva doživetja je Pia Mlakar tako strnila: Na današnji dan leta 1915 se je začel umik britanskih in francoskih čet z Gallipolijskega bojišča, tržaška Edinost pa je poročala, da je srbski kralj Peter priplul iz Valone v Italijo. Na posvetu zgodovinarjev v Taru je zgodovinar Franco Cecotti razkril podrobnosti o delu vojaških sodišč in povedal: "Za ohranitev svetovnega miru," tako je na današnji dan leta 1945 petkov Primorski dnevnik naslovil poročilo ob zaključku zavezniške ministrske konference v Moskvi, kjer so se zunanji ministri odločili za ustanovitev komisije Združenih narodov za kontrolo atomske energije. Žábnice so vas na tromeji med Slovenijo, Italijo in Avstrijo. Zapis iz leta 1106 je pravzaprav listina o ustanovitvi slovenske pražupnije, še starejši zapis iz leta 972 navaja ime Sabniza. Etimološko je ime izpeljano iz besede žába. Omenimo še italijansko ime Camporosso in nemško Seifnitz. Na Broadwayu so v gledališču Liberty na današnji dan leta 1925 krstno uprizorili musical Tip-Toes, za katerega je glasbo napisal George, besedilo po knjigi Guya Boltona pa Ira Gershwin. Uspešnico iz musicala Love is here to stay je posnel tudi Frank Sinatra
V Ljubljani je na današnji dan leta 1860 umrl slovničar, pisec in prevajalec šolskih in nabožnih knjig, Franc Serafin Metelko. Leta 1825 je objavil svojo različico abecede, ki naj bi zamenjala dotlej uveljavljeno bohoričico. Po zahtevi Janeza Kopitarja je vsakemu glasu določil svojo črko, uporabil pa je preveč znakov, tako da so njegovo abecedo leta 1833 prepovedali. Leto 1915 je bilo najuspešnejše vojno leto za centralne sile. Izbojevale so si strateško pobudo, proti Srbiji in Rusiji so izvedle uspešne ofenzive, osvojile so velikanska ozemlja in ubranile Dardanele, vendar jim ni uspelo izločiti Rusije iz vojne. Avstroogrska in nemška armada sta na vzhodnih frontah porabili že skoraj vse rezerve. Kljub velikanskim izgubam je ruski general Ivanov na današnji dan leta 1915 začel ofenzivo v Galiciji, ki je trajala do sredine januarja leta 1916. "Ekonomista John Maynard Keynes in Harry Dexter White sta bila pobudnika na današnji dan leta 1945 v Bretton Woodsu ustanovljenega Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Pred majem bodo podpisane mirovne pogodbe s premaganimi državami, z Italijo poverjena ministrom Sovjetske zveze, Velike Britanije Združenim državam Amerike in Francije." je na današnji dan leta 1945 poročal četrtkov Primorski dnevnik V Ljubljani je na današnji dan leta 1965 umrl akademik zdravnik internist Igor Tavčar. Od leta 1943 je bil partizanski zdravnik, po osvoboditvi pa med ustanovitelji nove medicinske fakultete, kjer je predaval. Velja za utemeljitelja sodobne interne medicine. Podrobneje o njem zgodovinarka medicine, Zvonka Slavec: Zgoník je tipična kraška vas na Tržaškem s strnjeno pozidavo. Najstarejši ohranjeni zapis iz leta 1309 navaja ime Swonich, kar kaže, da se je današnje ime kraja nastalo v narečnem razvoju iz besede zvoník. Zgoniška cerkev svetega Mihaela ima namreč visok zvonik. Zvon se narečno izgovarja zgôn ali zg^un. Maria Magdalena von Losch, kakor je bilo pravo ime Marlene Dietrich, se je v Berlinu rodila 27. decembra 1910. Velikanski uspeh je dosegla s pesmijo Od glave do peta sem za ljubezen, ki jo je zapela v filmu Plavi angel, kot brhka Lola. Leta 1930 se je preselila v Združene države Amerike. Ob koncu 60. let se je uveljavila kot pevka šansonov. Prisluhnimo znameniti Lily Marlene
Neveljaven email naslov