Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Ledinah pri Idriji se je na današnji dan leta 1816 rodil pesnik in zapisovalec ljudskih pesmi Anton Žakelj, rodoljub Ledinski. Narodna in univerzitetna knjižnica hrani rokopis Narodnih kranjskih pesmi, ki jih je priredil leta 1838.
V Lindnu pri Hannovru se je na današnji dan leta 1906 rodila filozofinja Hannah Arendt. Pred nacističnim preganjanjem je leta 1933 zbežala v Pariz, kasneje v Združene države Amerike. Leta 1961 je napisala odmevno razpravo o sojenju Adolfu Eichmannu, o tem podrobneje Vlasta Jalušič:
"Proti barvni sestavi naše trobojnice se v dokaz nje nedopustnosti rado naglaša to, da je istovetna z rusko zastavo, a Rusija da je danes naša sovražnica. Zastave kraljevine Romunske, ki je danes tudi naša sovražnica, so zlato-modro-rdeče, torej prav tistih barv, s katerimi so hoteli nekaterniki na Kranjskem nadomestiti naše barve, češ, da so te ruske!" je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost.
V Temnici se je na današnji dan leta 1946 rodil sociolog Vojko Antončič. Po diplomi na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo je doktoriral na zagrebški Filozofski fakulteti. Delal je Inštitutu za sociologijo. Leta 2003 je postal predsednik Računskega sodišča, čez leto član Evropskega računskega sodišča. Leta 2013 je kot predsednik nadzornega sveta Cimosa v pogovoru z Jasno Preskar tako opisal korake reševanja podjetja:
Gorica mora k Jugoslaviji, tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik naslovil poročilo s plenuma goriškega mestnega odbora Slovensko-italijanske antifašistične unije.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1986 umrl kritik, esejist, gledališčnik in urednik Bojan Štih. Po vojni je doštudiral in urejal Naše razglede. Bil je direktor Triglav filma in ravnatelj Drame. V arhivu hranimo Štihovo izjavo iz leta 1983, ko je sodeloval na okrogli mizi o monodrami na Slovenskem
Če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu dobro rodi.
V Birminghamu se je na današnji dan leta 1926 odil skladatelj, aranžer in eden od pionirejv rock and roll glasbe Bill Justis. Od leta 1951 je v Memphis za založbo Sun record posnel veliko uspešnic tudi znamenito Raunchy, za katero je prejel nagrado Grammy:
1119 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
V Ledinah pri Idriji se je na današnji dan leta 1816 rodil pesnik in zapisovalec ljudskih pesmi Anton Žakelj, rodoljub Ledinski. Narodna in univerzitetna knjižnica hrani rokopis Narodnih kranjskih pesmi, ki jih je priredil leta 1838.
V Lindnu pri Hannovru se je na današnji dan leta 1906 rodila filozofinja Hannah Arendt. Pred nacističnim preganjanjem je leta 1933 zbežala v Pariz, kasneje v Združene države Amerike. Leta 1961 je napisala odmevno razpravo o sojenju Adolfu Eichmannu, o tem podrobneje Vlasta Jalušič:
"Proti barvni sestavi naše trobojnice se v dokaz nje nedopustnosti rado naglaša to, da je istovetna z rusko zastavo, a Rusija da je danes naša sovražnica. Zastave kraljevine Romunske, ki je danes tudi naša sovražnica, so zlato-modro-rdeče, torej prav tistih barv, s katerimi so hoteli nekaterniki na Kranjskem nadomestiti naše barve, češ, da so te ruske!" je na današnji dan leta 1916 pisala sobotna Edinost.
V Temnici se je na današnji dan leta 1946 rodil sociolog Vojko Antončič. Po diplomi na Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo je doktoriral na zagrebški Filozofski fakulteti. Delal je Inštitutu za sociologijo. Leta 2003 je postal predsednik Računskega sodišča, čez leto član Evropskega računskega sodišča. Leta 2013 je kot predsednik nadzornega sveta Cimosa v pogovoru z Jasno Preskar tako opisal korake reševanja podjetja:
Gorica mora k Jugoslaviji, tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik naslovil poročilo s plenuma goriškega mestnega odbora Slovensko-italijanske antifašistične unije.
V Ljubljani je na današnji dan leta 1986 umrl kritik, esejist, gledališčnik in urednik Bojan Štih. Po vojni je doštudiral in urejal Naše razglede. Bil je direktor Triglav filma in ravnatelj Drame. V arhivu hranimo Štihovo izjavo iz leta 1983, ko je sodeloval na okrogli mizi o monodrami na Slovenskem
Če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu dobro rodi.
V Birminghamu se je na današnji dan leta 1926 odil skladatelj, aranžer in eden od pionirejv rock and roll glasbe Bill Justis. Od leta 1951 je v Memphis za založbo Sun record posnel veliko uspešnic tudi znamenito Raunchy, za katero je prejel nagrado Grammy:
September je bil po starem rimskem koledarju sedmi mesec - septem, od leta 154 pred našim štetjem pa je deveti mesec v letu. Omenimo še nekaj starih imen in pokrajinskih izrazov za september: devetnik, jesenik, kimavec, malomašnik, miholščak, sadnik, šmihelščnik. Ustoličenje koroških vojvod je bil znameniti obred, ki je po izvoru temeljil v Karantaniji, čeprav je obred kasneje sprejela fevdalna Koroška pod nemškim gospostvom. Leta 1286 so goriškega grofa Majnharda III. kot zadnjega ustoličili po starodavnem obredu, ki je zamrl leta 1414. Podrobneje o tem zgodovinar Bojan Štih: Na današnji dan leta 1916 je Bolgarija napovedala vojno Romuniji, petkova tržaška Edinost je povzela uvodni članek Daily Chronicle: "V diplomatskih krogih menijo, da Romunska dovoli ruski armadi svoboden prehod skozi Dobrudžo. Odtod napadejo Rusi na suhem in na morju Varno, da si jo pretvore v strateško bazo za nadaljne operacije proti središču Bolgarske." »Pariška konferenca deluje pred očmi vsega sveta. Tako je nastal tukaj tak položaj, da se objektivni rezultati konference zelo često ne krijejo z besedami, ki se tukaj uporabljajo,« to misel Edvarda Kardelja je na današnji dan leta 1946 na prvi strani objavil tržaški Primorski dnevnik. Na današnji dan leta 1961 se je v Beogradu začela prva konferenca voditeljev držav in vlad nevezanih držav Azije, Afrike, Latinske Amerike in Jugoslavije, in sicer z geslom Boj za mir, proti kolonializmu. Prisluhnimo odlomku uvodnega nagovora gostitelja konference, Josipa Broza Tita: Ako je na Ilija, to je 1. septembra, gorko, bo štiri tedne vedro./Kakršno bo vreme na Ilija kazalo, bo ves mesec ostalo./Če je Tilen slabe volje, ves mesec ne bo bolje./Til oblačen in meglen - grda, deževna jesen. Na današnji dan leta 1911 se je v Solkanu rodila operna pevka Bogdana Stritar. S sestro, sopranistko Nado je posnela ploščo Partizanska umetna pesem, sodelovala pa je tudi v javnih radijskih oddajah Veseli veter na Primorskem. Vesni Čehovin je leta 1974 v oddaji Primorski kulturni ustvarjalci takole pripovedovala o pesmi Veseli veter
Na današnji dan leta 1056 je po nenani bolezni umrla bizantinska cesarica Teodora, s katero se je končala makedonska dinastija na tem prestolu. Na današnji dan leta 1911 se je v Škofljah pri Vremah rodil politik Albin Dujc. Po nižji gimnaziji se je izučil za zobnega tehnika, že leta 1934 se je pridružil komunistom, pobegnil v Jugoslavijo, bil večkrat zaprt. Po vojni je delal v Tolminu in Kopru, kjer je bil predsednik okraja, po upokojitvi je delal v turistični zvezi. Ob obisku egiptovskega predsednika Gamala Abdela Naserja v Tomosu leta 1960 ga je Albin Dujc tedanji predsednik koprskega okraja takole nagovoril: Na današnji dan leta 1916 so francoske enote na verdunski fronti prekinile obrambno bitko, čeprav so se Nemci uspešno upirali še do 9 septembra, tako da je tržaška Edinost pisala: "Močni angleški in francoski napadi ob Sommi in na desni Moze odbiti." Ogorčenje ljudstva se stopnjuje Protestna stavka in demonstracije ker Zavezniška vojaška uprava še ni preklicala odloka, s katerim postavlja ljudske predstavnike pred sodišče, je na današnji dan leta 1946 pisal sobotni Primorski dnevnik: Pisanje Daily Workerja o ameriški noti FLRJ je naslovil ZDA hoče s svojim orožjem gospodariti Evropi. Eden najuglednejših finskih politikov po drugi svetovni vojni, Urho Kaleva Kekkonen, je umrl na današnji dan leta 1986 v Helsinkih. Finski predsednik je bil pobudnik Evropske konference o varnosti in sodelovanju, ki so jo organizirali v Helsinkih, leta 1975 jo je tako zaključil: Kakor zadnji dan avgusta jesen bo lepa ali pusta./Kakor zadnji srpan vremení,tako cela jesen se drží V Alexandropolu s eje na današnji dan leta 1856 rodil skladatlej, etnomuzikolog in pianist Nikoghayos Fadeyi Tigranian. Oslepel je že pri 9-h in se izobraževal na dunajski šoli za slepe in kasneje na konsrevtoriju v Sanct Peterburgu . Kot vnet zbiralec aramnske ljudske pesmi je njene elemnte vnašal v svoje klavirske in druge skladbe. Zaslovel je s cikolom klavirskih skladb, ki je izšel leta 1887 v Moksvi in ga je posvetil očetu. Pianist Phillip Sear je posnel 3 odlomke kavkaških pesmi in plesov:
V Trebčah pri Črnem vrhu nad Idrijo se je na današnji dan leta 1806 rodil pesnik Matej Hladnik. Po končanem liceju v Ljubljani in goriškem bogoslovju je bil kaplan v Devinu, nato učitelj v Gorici. Pisal je predvsem prigodne in poučne pesmi, pogosto v obliki soneta. Njegovo zapuščino je zbral Štefan Kocjančič. Britanski fizik Ernest Rutherford se je rodil na današnji dan leta 1871 v Brightwaterju. Velja za utemeljitelja sodobne jedrske fizike, odkril je alfa in beta delce. Z alfa delci radia je uspešno razbijal jedro dušikovega atoma in tako prvi umetno sprožil jedrsko reakcijo. Leta 1908 je prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Na današnji dan leta 1916 je Otomansko cesarstvo napovedalo vojno Romuniji. Tržaško Edinost je iz Carigrada poročal: "Ministrski svet je sklenil v svoji včerajšnji seji, da cesarska vlada z Nemčijo in in Bolgarsko napove vojno Romunski." Poveljstvo solunske garnizije je odpovedalo lopjalnost kralju Constantinu prvemu, ki je bil naklonjen centralnim silam. V Atenah so so pod vodtsvom nekdanjega ministrskega predsednika Eleftheriosa Venizelosa ustanovili začasno vlado, naklonjeno Antanti. V Trstu se je na današnji dan leta 1921 rodil novinar Jurij Gustinčič. V Ljubljani je obiskoval osnovno šolo, v Moskvi je končal nemško in rusko srednjo šolo. Leta 1942 in 1943 je delal v uredništvu slovenskih oddaj na radiu v Tbilisiju, zatem pa se je pridružil jugoslovanskim partizanom v Sovjetski zvezi, ki so sodelovali v bojih za osvoboditev Čačka v Srbiji. Po osvoboditvi je v Moskvi doštudiral zgodovino. Od leta 1951 do upokojitve leta 1985 je delal kot zunajepolitični novinar beograjske Politike. Ob 80 življenskem jubileju se je tako spominjal časov, ko je bil dopisnik iz Londona: Če se megla zjutraj vzdiguje, slabo vreme napoveduje./Če bliska ob tramnotani, se pripravlja burja, pravijo piranski ribiči Po nekaterij virih je Georg Friedrich Händel na današnji dan leta 1751 dokončal oratorij "Jephtha", čeprav je zaradi nesreče med vožnjo s kočijo na Nizozemskem že skoraj oslepel. Libretist Thomas Morell je predelal staro hebrejsko legendo o zaobljubi vojščaka, da bo v primeru zmage bogovom žrtvoval prvo osebo, ki jo bo srečal ob vrnitvi domov, in pri njej vzrajal, četudi je prvo srečal svojo nedolžno hčerko Iphis. Prisluhunimo ni ariji Waft her, angels, thro' the skies, ki jo je posnel tenorist Mark Padmore ob spremljavi orkestra The English Concert, dirigiral je Andrew Manze
Danes se spominjamo utemeljtelja alkimije in giberišija. Po vsej verjetnosti naj bi se na današnji dan leta 721 rodil Abu Musa Džabir ibn Hajan al-Azdi al-Kufi al-Sufi, latinizirano Geber. Sufijskemu mojstru pripisujejo giberiši, dobrodejno žlobudranje, ki spodbuja desno polovico možganov, ta podpira ustvarjalnost in intuicijo, odklopi pa levo možgansko poloblo, kjer domuje razum. V bitki pri Mohaču leta 1526 je turška vojska pod poveljstvom Sulejmana II Veličastnega premagala madžarske čete kralja Ludvika II, ki se je ob umiku utopil. Ogrska je razpadla na tri dele, del je spadal pod turško oblast, v drugem je zavladal ogrski vladar Ivan Zapolja, tretji pa je prišel pod Habsburžane, ki so leta 1540 prevzeli še ogrski prestol. V Zadru se je na današnji dan leta 1907 rodil politik in diplomat Vladimir Velebit. Pravo je študiral v Zagrebu, kjer je ubranil disertacijo. Leta 1942 se je pridružil partizanom, kjer je postal oficir za zvezo z ameriško in britansko vojno misijo v Kairu, Alžiru in Londonu. Po osvoboditvi je bil pomočnik jugoslovanskega zunanjega ministra in je sodeloval v delegacijah, ki so z zavezniki podpisali Devinski in Beograjski ter Londonski sporazum o tržaškem vprašanju, o čemer je leta 2003 povedal: "Pri Gorici je eden naših letalcev prisilil po hudem boju sovražno letalo, da je pristalo v bližini Ajševice," tako je na današnji dan leta 1916 tržaška Edinost povzela uradno sporočilo z Dunaja. Zunanji ministri velesil bodo sporazumno branili svoje dosedanje skupne sklepe, je iz Pariza na današnji dan leta 1946 poročal petkov Primorski dnevnik. Pičli uspehi konferenčnih odborov Ameriške ladje v jadranskem morju Brez obotavljanja kršijo ozemeljsko celovitost, vsi ti podnaslovi prve strani pričajo o napetem vzdušju, ki je napovedovalo obdobje hladne vojne. Če se na dan sv. Janeza glave zelje seka, ne stoji dolgo zelje v kadi, ker se pohabi./Deževen dan sv. Janeza glave stori orehe piškave. V Erfurt so na današnji dan leta 1686 krstili skladatelja in organista Wilhelma Hieronymusa Pachelbela. Že kot 14 leten je bil organist v Nurembergu. Med 6-mi Pachelbelpovimi skladbami je tudi Kanon in gigue v d-uru, ki ga je posnel Ansambel Musica antiqua Köeln je z dirigentom Richardom Gebelom
Pisatelj, odvetnik, politik in časnikar Ivan Tavčar se je rodil na današnji dan leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko v revni kmečki družini. Leta 1884 je odprl samostojno odvetniško pisarno v Ljubljani, ki jo je kot župan uspešno vodil dobro desetletje. Med kmečko prozo sodita zbirka črtic Med gorami in Cvetje v jeseni, med zgodovinska dela: Življenje mojega življenja, Grajski pisar Amandus, Izza kongresa. V Nadanjem selu se je na današnji dan leta 1911 rodil novinar in publicist Stanislav Renko. Zaradi fašističnega preganjanja je gimnazijo obiskoval v Ljubljani, Zagrebu in na Sušaku pri Reki, gozdarstvo pa je študiral v Zagrebu in diplomiral v Beogradu. Partizanom se je pridružil v Gorskem Kotorju. Leta 1944 je prišel na Primorsko. V Trstu je od leta 1947 do leta 1974 delal kot glavni rednik Primorskega dnevnika, ob 30 obletnici izhajanja je povedal: Kar 6 ponatisov je doživela Renkova knjiga o Janku Premrlu Vojku Protiofenziva antante na zahodni fronti je sprožila burno polemiko in kadrovske štabne spremembe. Poveljnika generalštaba Otta von Knobelsdorffa, ki je bil prepičan, da je z močnim napadom še možno predreti obrambo na verdunskem bojišču so poslali na vzhodno fronto in na njegovo mesto na današnji dan leta 1916 imenovali Paula von Hindenburga in Ericha Ludendorffa, ki sta dolžnosti prevzela na današnji dan leta 1916. Na današnji dan je Nečija napovedala vojno Romuniji. Danes svet štirih, da razčisti ozračje in pospeši pariško konferenco, tako je na današnji dan leta 1946 pisal četrtkov Primorski dnevnik. »Agencija Reuter napoveduje, da bo sestanek razčistil pariško ozračje, saj je jasno, da se konferenca ne more končati do 23 septembra, ko se bo sestala glavna skupščina Združenih narodov. Verjetno bo Francija prevzela vlogo posredovalke med Sovjetsko zvezo in Anglosasi. Na sestanku naj bi zavzeli skupno stališče glede vseh popravkov mirovnih pogodb.« Če srpana veter zvedri, vreme še dolgo trpi./Morje ob lebiču jezdi burjo. Zborovodja in glasbeni pedagog Matej Hubad, ki se je rodil na današnji dan leta 1866, velja za osrednjega glasbenika svoje dobe. Po študiju solopetja na dunajskem konservatoriju je učil na šoli Glasbene matice v Lljubljani in vodil njen zbor. Bil je tudi izvrsten harmonizator ljudskih pesmi. Prisluhnimo Hubadovi priredbi slovenske ljudske pesmi Po jezeru in Eldi Viler ob spremljavi orkestra Radia Ljubljana
Zgodovinarji so s pomočjo matematikov izračunali, da naj bi se na današnji dan leta 551 rodil kitajski filozof in učitelj Konfucij. Njemu pripisujejo avtorstvo kronike Pomlad in jesen, Konfucij je sicer deloval kot učitelj, minister in knežji svetovalec, posebej znano je njegovo etično načelo: "Biti dobremu dober, nedobremu pa pravičen." V Lobniku se je na današnji dan leta 1866 rodila botaničarka Angela Piskernik. Na dunajski univerzi je tik pred prvo svetovno vojno kot prva Slovenka doktorirala. Delala je tudi na zoološki postaji v Trstu. Zaslovela je s Ključem za določanje cvetnic in praprotnic. Bila je pobudnica za ustanovitev gorske straže in Triglavskega narodnega parka. Na današnji dan leta 1916 je Romunija napovedala vojno Avstro-ogrskem cesarstvu, ko so romunske enote vdrle v Transilvanijo, ki je bila del Avstro-ogrske. Italija pa je vojno napoved Nemčiji poslala nevtralni Švici. Poslanci rimskega parlamenta so pozivali k novi ofemzivi na Krasu, da bi tako pomagali Romuniji. Namerno zavlačevanje konference Včeraj pet odborov in nobenega sklepa, tako je poročilo s Pariza na današnji dan leta 1946 naslovil tržaški Primorski dnevnik, ki je v okvirčku objavil izjavo maršala Tita:« Preletavanje našega ozemlja od zavezniških vojaških letal ima za cilj pokazati vojno moč, ustrahovati naše rodoljubno prebivalstvo in ohrabriti proti ljudske elemente v Jugoslaviji.« V Ljubljani se je na današnji dan leta 1956 rodil zgodovinar in politik Samo Bevk. Po diplomi se je zaposlil v idrijskem muzeju , ki ga je kasneje 8 let vodil. Poskrbel je za prenove bolnišnice Franja in si prizadeval za njeno uvrstitev na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Leta 1994 je postal idrijski župan, čez dve leti pa je postal poslanec. Ob ponovni izvolitvi leta 2004 je v pogovoru z Igrid Kašča Bucik povedal: Agošta pisan grozd, oktober grozd dober./Ob dobrem vetru lahko vsak plujee V Rastattu je na današnji dan leta 1746 umrl nemški baročni skladatelj Johann Caspar Ferdinand Fischer. Iz skopih zgodovinskih virov je znano le da je bil kapelnik godbe na dvoru Louis William, Margrave Badenskega. V svoj opusu se je zgledoval pri Jean-Baptiste Lullyu, pri čemer je v orkestralne suite vključeval klavičembalo, zato prisluhnimo odlomku suite Urania za čembalo, ki ga je posnela Mojca Lavrečič
Bitka pri Bassanu del Grappa je na današnji dan leta 1796 potrdila prednost taktike generala Napoleona Bonaparteja, ki je uspel premagati vojsko avstrijskega feldmaršala Dagoberta von Wurmserja, ki se je zatem zatekla v Mantovo, odkoder jih je Napoleon pregnal in tako izničil cilje avstrijske protiofenzive. "Na Goriškem je naša artilerija obstreljevala prehode čez Sočo, sovražna pa naše postojanke pri Lokvici in več krajev v Vipavski dolini. Na suganski fronti smo kratko zavrnili italijanske poizvedovalne oddelke, ki so ob močnem artilerijskem ognju prodirali proti Civaronu, je na današnji dan leta 1916 z Dunaja poročala petkova Edinost. Potem ko so v začetku septembra na Siracusi predstavniki italijanske vojske podpisali premirje z zavezniško vojsko, ki se je izkrcala na Kalabriji, je na današnji dan leta 1943 Italija objavila brezpogojno kapitulacijo, o čemer hranimo izjavo Pietra Badoglia: Posebej Primorci so z olajšanjem dočakali konec četrtstoletnega fašističnega zatiranja. Prisluhnimo pričevanjem Julija Beltrama, Frana Juriševiča in Viljema Turka, ki jih je ob 40.obletnici posnela Silva Ferletič: Kardelj neomajno na braniku naših življenjskih pravic Jugoslavija se je odrekla mnogim pravičnim zahtevam, od njenih zakonitih pravic jo bo odvrnila le sila, je na današnji dan leta 1946 pisal nedeljski Primorski dnevnik Mala maša za suknjo vpraša in lastovke od nas beže/Ako je na malo mašo lepo, bo potem dva meseca suho./O mali maši so lešniki naši/Mala maša - v vsakem grmu paša. Na današnji dan leta 1941 se je na Kojskem rodil televizijski snemalec in glasbenik Franko Marušič. V Kopru se je Franko po končanem šolanju najprej zaposlil v tehnični službi našega radia, kmalu po ustanovitvi televizijskega studia pa je postal snemalec, in dobrih 30 let dnevno beležil kroniko dogodkov. Že kot dijak se je zapisal glasbi, največje uspehe je dosegel z vokalnoinstrumentalnim ansamblom Diamanti. Ob 60-em jubileju je tako opisal njihov prodor na tedanje televizijske ekrane: Sedaj pa Diamanti in Izgubljeno srce:
V bitki pri Crécyju je na današnji dan leta 1346 angleški kralj Edward III. premagal francoskega kralja Filipa VI. S to zmago je bil postavljen temeljni kamen angleške prevlade na celini, ki je trajala skora 90 let. Ta bitka se je v zgodovino zapisala tudi s tem, da so prvič uporabili prarazličico topov. "Snoči je sovražnik živahno obstreljeval s topovi naše postojanke južno reke Vipave do Nove vasi.," tako sobotna Edinost na današnji dan leta 1916 povzela uradno poročilo z Dunaja o bojih na soški fronti. Od tržaškega vprašanja do ameriških letal nad Slovenijo, je na današnji dan leta 1946 pisal torkov Primorski dnevnik: »Štiri tedne že traja pariška mirovna konferenca, dodatnih 250 in več predlogov pa bi konferenco še bolj zavleklo. Kar 72 ameriških letal se je dobrih treh tednih pojavilo nad Slovenijo, v zadnjih 11 dneh so jih našteli še 110. V Železni Kapli se je na današnji dan leta 1961 rodila pesnica in pistaeljica ter univerzitetna predavateljica Maja Haderlap. Germanistiko, filozofijo in gledališke vede je študirala na Dunaju, kjerje leta 1989 ubranila distertacijo s področja teatrologije. Urejala je revijo Mladje, izdala je pesniške zbirke Žalik Pesmi, Bajalice, Pesmi. Za avtobiografsko družinsko kroniko Angel pozabe je leta 2011 prejela nagrado poimenovano po sloviti pisateljici Ingeborg Bachmann in postala častna občanka rojstne Železne Kaple. Prisluhnimo odlomku oddaje Sotočje: V Rimu je na današnji dan leta 1971 umrl Alojzij Fogar, tržaško- koprski škof, po rodu iz Pevme. Bogoslovje je študiral v Insbrucku na mednarodnem jezuitskem zavodu in Gregorijanski univerzi v Rimu. Papež Pij XI ga je leta 1923 imenoval za škofa v času velikih fašističnih pritiskov na tržaškem in v Istri, pri čemer je ob Fogarjevem posredovanju prišlo do spora med Vatikanom in fašistično Italijo zaradi slovenščine in hrvaščine v cerkvenih obredih. Rdeča zora - mokra gora. V Ljubljani se je na današnji dan leta 1931 rodil skladatelj, dirigent in pedagog Dane Škerl. Prisluhnimo odlomku oddaje Branke Kljun Veliki glasbeni trenutki, ki je nastala ob 80-letnici rojstva Daneta Škerla.Prisluhnimo odlomku Concertina za klavir in orkesterDaneta Škerlja. Simfonikom RTV Slovenije je dirigiral Samo Hubad:
Danes se spominjamo utemeljitelja modernega pozitivizma in psihologizma. V Edibourghu je na današnji dan leta 1776 umrl filozof in zgodovinar David Hume. Med deli omenimo Razpravo o človekovi naravi, Raziskavo o moralnih načelih in o človekovem razumu ter Dialoge o naravni religiji. Ruske enote so na današnji dan leta 1916 prečkale Donavo pri Dobrudži, da priskočile na pomoč romunski armadi, saj je vlada v Bukarešti stopila na stran Antante. V Cerovem se je na današnji dan leta 1921 rodil pravnik, prevajalec in oficir Dušan Brezavšček. Očeta učitelja so fašisti premestili v Vignolo pri Modeni, kjer je Dušan končal osnovno šolo, v Bologni pa gimnazijo in se vpisal na pravno fakulteto, ki pa jo je po vojni končal v Zagrebu, ko je bil oficir Jugoslovanske ljudske armade od leta 1944. Leta 1977 je prevedel knigo Osimski sporazumi. Pisal je o Črnih bratih in smrti sorodnika Mirka Brezavščka. Svet štirih zunanjih ministrov naj odloči o nadaljnji usodi konference in omilil politično napetost, tako je na današnji dan leta 1946 nedeljski Primorski dnevnik naslovil poročilo iz Pariza: »težišče dela na mirovni konferenci se je prestavilo v odbore, ki obravnvajo politično, teritorijalno in gospodarsko plat snujočih se mirovnih pogodb. Da so načelne debate opravljene, kaže okoliščina, da se je večina glavnih delegatov umaknila iz Pariza.« V Kopru je na današnji dan leta 2001 umrl sodnik in politik Črtomir Kolenc. Po končanem pravu v Ljubljani se je pridružil Osvobodilni fronti. Po vojni je bil član gospodarske komisije mesta Trst, sodnik v Postojni in tajnik Istrskega Narodnoosvobodilnega odbora Koper. Od leta 1965 do upokojitve je bil direktor Primorskega tiska in Založbe Lipa v Kopru. Uredil je zbornik Osimski sporazumi. O seminarju za zamejske učitelje pa je leta 1974 povedal: Lepega vremena in sitega trebuha se človek naveliča. V kalifornijskem obmorskem letovišču Laguna Beach se je na današnji dan leta 1966 rodil klaviaturist Derek Sherinian. Bobnar Jimi Hendrix Band of Gypsies mu je ponduil snemanje plošče Trash z Alice Cooperjem, ki je postala diamnatna.. Sledila je bogata kariera z ansamblom Dream Theater. Prislhnimo sklabi Apocalypse s koncerta v Tokyu:
Danes se spominjamo silovitega izbruha lave na vulkanu Vezuv, ki je zasul Pompeje in Herkulaneum leta 79. V tragediji je v pepelu umrlo približno 20 tisoč ljudi, na drugi strani pa je po izkopavanjih sedaj na ogled najbolj celovit vzorec rimske kulture. Nesreča je zadela Pompeje med velikimi slovesnostmi v čast bogu Vulkanu, gospodarju ognja in možu boginje Venere, je zapisal Plinij mlajši, pesnik in zgodovinar, ki je bil v usodnem trenutku na ladji, zasidrani v neapeljskem zalivu. Na kavkaški fronti je ruska armada s pomočjo britanske na današnji dan leta 1916 vnovič zasedla Bitlis in Mush. Angleško perzijska petrolejska družba si je že pred vojno zagotovila oskrbo svoje mornarice z gorivom, zato je na vsak način skušala preprečiti otomanske načrte za samostojno Transcaucasio z bogatimi nahajališči nafte in premoga. Statut tržaškega pristanišča po predlogu jugoslovanske delegacije, tako je na današnji dan leta 1946 tržaški sobotni Primorski dnevnik naslovil poročilo o novem predlogu jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci. Po poskusu izvedbe državnega udara v Sovjetski zvezi je na današnji dan leta 1991 z mesta voditelja Sovjetske zveze odstopil Mihail Gorbačov. Podrobnje o njem novinar in evropski poslanec Dimitrij Volčič dalet Mednarodna astronomska unija je na današnji dan leta 2006 v Pragi z novo sprejto definicijo in drugih nebesnih teles Pluton razglasila za pritlikav planet. Po novem in od tedaj ima Sončev sistem le še 8 planetov. Kakor sv. Jernej vremeni, jesen vsa drži./N a sv. Jerneja dan se ne sme orati./Po vremenu sv. Jerneja, rada vsa jesen se nareja./Sv. Jerneja če je slana, bo gotovo še zijala vrana./Sveti Jernej, vzemi brento in zapahni pregrado V Bologni se je na današnji dan leta 1531 rodil sholar, matematik, pesnik, glasbeni teoretik, arhitekt in skladatelj Ercole Bottrigari. Šele kot 7 letnega dečka ga je oče priznal in vzgajal v plemiški hiši, kjer se je uveljavil kot recitator. V Benetkah je leta 1558 izdal Prvo knjigo madrigalov za štiri glasove. Z očetovo pomočjo je zasnoval tiskarno. Po poroki z Lucrezio Usberti se je preselil v Ferraro, kjer na pobudo Torqata Tassa izdal esej Želja, oziroma koncerti različnih instrumentov. Prisluhnimo Botrigarijevi skladbi Il cantar nuovo. Sopranistko Evelyn Tubb spremlja ansambel The Earle His Viols
V Vipavi se je na današnji dan leta 1486 rodil diplomat in zgodovinar Žiga Sigismund Herberstein. V službi cesarja Maksimiljana se je udeležil vojne proti Ogrski in kasneje še proti Benetkam, sodeloval pri obleganju Čedada in Tolmina ter v Istri, zatem je bil na dvoru diplomat in veliko potoval. V številnih izdajah je izšla njegova knjiga o Rusiji. Podrobneje o Herbersteinovi povezavi z rojstnim krajem Magda Rodman:et Zaradi hujskanja delavcev proti vojni je na današnji dan leta 1916 vojaško sodišče obsodilo vodjo socialistov Karla Liebknechta na 4 letno zaporno kazen. Hrane v Nemčiji je namreč zmanjkovalo in antantna blokada je centralne sile popolnoma odrezala od ostalega sveta. Liebknecht je ostal v zaporu do konca vojne, ko pa je padla monarhija, novembra 1918, so ga izpustili. Januarja 1919 je z Roso Luxemburg poskusil zanetiti boljševiško revolucijo, a je propadla, njega in Luxemburgovo pa so ubili. V mariborski jetnišnici je na današnji dan leta 1941 umrl zdravnik in publicist Just Bačar. Po študiju medicine na Dunaju je delal v Gorici in se leta 1912 kot prostovoljec pridružil srbski vojski v prvi balkanski vojni. Leta 1929 je v Razidelju pri Mariboru kupil posestvo. Nemci so ga leta 1941 zaprli in kmalu zatem je umrl zaradi pljučne jetike. Več ponatisov sta doživela prva zvezka njegove poljudne enciklopedije Zdravje in bolezen v domači hiši. Reakcionarne spletke Stališče Slovensko-italijanske antifašistične unije glede predlagane komisije za istrske begunce z ozemelj dodeljenih Jugoslaviji na ozemlje Milj, Tržiča in Trsta, je na današnji dan leta 1946 pisal petkov Primorski dnevnik: »Izvršni odbor unije vidi v imenovanju komisije za pomoč fašistično nastrojenim istrskim beguncem perfidno spletko reakcionarnih političnih struj odgovornih za umore, razdejanja in požige, ki so jih pred kratkim izvajali, da bi oslabili demokratično gibanje.« Ob nevihti se hrasta, smreke in vrbe boj, pa raje pod bukvijo in lipo postoj. Rudolf Valentino je bil eden prvih holywoodskih zvezdnikov, za katerim so oboževalke omedlevale. Umrl je na današnji dan leta 1926 V New Yorku. Valentina opeva tudi Connie Francis
Odoaker je bil častnik rimske vojske germanskega porekla, ki je po razpustitvi Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 postal prvi kralj Italskega kraljestva, kljub temu se je predstavljal kot varovanec cesarja Julija Neposa. Po njegovem umoru je napadel Dalmacijo in kaznoval njegove morilce. V Divači se je na današnji dan leta 1910 rodil pravnik in publicist Jožko Žiberna. V Ljubljani je študiral na pravni fakulteti. Društveno delovanje je ob 90em življenjskem jubileju takole opisal: Med vojno je bil v Osvobodilni fronti zadolžen za Slovensko Primorje. Italijani so ga leta 1942 konfinirali v taborišče Visco. Po aretaciji februarja 1944 so ga Nemci odpeljali v koncentracijsko taborišče Dachau. Po osvoboditvi je delal v Narodni banki Jugoslavije, od leta 1961 pa v Gospodarski zbornici Slovenije. Objavil je več samostojnih publikacij, kar 7 ponatisov je doživel njegov Priročnik o menici. "Rusko bojišče - Prestolonaslednikova fronta: Na Maguri zapadno Moldave smo odbili več napadov. Nemške čete so zavzele hrib Kreto. Na severovzhodnem pobočju Cernehore se boji nadaljujejo. Severno Tatarskega prelaza so se izjalovili močni sovražni sunki. Južno Horožanke je naš topovski ogenj razkropil prodirajočo rusko kolono," je na današnji dan z vzhodne fronte poročala tržaška Edinost. V nemški vzhodni Afriki so britanske enote napadle nemško oporišče. Govor maršala Tita na Jesenicah Hočemo pravični mir dostojen onih, ki sov tej vojni največ žrtvovali, tako je na današnji dan leta 1946 pisal četrtkov Primorski dnevnik: »Nočemo dati niti pedi naše zemlje, ki nam po pravici pripada; mi svojega ne damo, toda želimo mir in najboljše odnos ez vsemi državami.« Če se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske noči/Če se polž globoko zakoplje, se huda zima prikoplje. Filmsko kariero je leta 1956 je z glavno vlogo v filmu Love Me Tender, zgodbo legendarnih bratov Renov ameriški državljanski vojni, začel tedaj že znani rocker Elvis Presely, ki si je bolj kot pevskekželel filmsko kariero, saj je kot fant delal v kinematografih kot član pomožnega osebja. Iz arhivskega posnetka prisluhnimo prenoveljni stereo inačici naslovne pesmi:
Na današnji dan leta 1866 je v Ljubljani umrl botanik, geolog, kartograf in rodoljub Henrik Freyer. Njegov oče se je v Idrijo priselil iz češkega Žatca in odprl rudniško lekarno. Kasneje je na Dunaju diplomiral iz farmacije. Leta 1832 je postal kustos deželnega muzeja v Ljubljani. Izdelal je karto Kranjske, na kateri so tudi slovenska imena krajev. V Postonjski jami je odkopal ostanke jamskega medveda, raziskoval je Ravansko jamo nad Cerknim in pisal o človeški ribici. V botaniki je odkril Blagajev volčin, o čemer podrobneje botaničarka Nada Praprotnik: "Severno Somme je bojno delovanje polagoma uplahinilo. Pri Ovillersu je boj moža proti možu trajal še do večera. Osamljene angleške napade smo zavrnili severozapadno Pozieresa in na obeh straneh fouroškega gozda," tako je na današnji dan leta 1916 tržaška Edinost povzela poročilo Velikega glavnega stana v Berlinu. Na današnji dan leta 1931 se je v Črnem Kalu rodil geograf in politik Raul Šiškovič. Po diplomi na ljubljanski filozofski fakulteti - za delo o Bržaniji je prejel študentsko Prešernovo nagrado - je poučeval na koprski gimnaziji, kasneje pa se je posvetil politiki. Bil je predsednik tedanje koprske občinske skupščine, ravnatelj doma učencev in založbe Lipa. Zemljepisno je obdeloval Slovensko Istro in napisal je tudi monografije o Gabrovici, Dekanih in Marezigah. O zadnjem založniškem podvigu, knjigi ameriškega pilota Charlesa Daugerthya z naslovom Nazaj v boj je povedal: Italijanske pripombe zavrnjene s soglasnim sklepom odbora za politična in teritorialna vprašanja pariške mirovne pogodbe, je na današnji dan leta 1946 pisal sredin Primorski dnevnik. Na svetega Vincenca velika osvežitev, na Svetega Lovrenca huda vročina, oboje kratkotrajno V Gelsenkirchnu se je na današnji dan leta 1926 rodil skladatelj Ben-Zion Orgad. Družina se je leta 1933 preselila v Izrael, kjer je leta 1947 diplomiral na Glasbeni akademiji v Jeruzalemu. Pri komponiranju je združeval elemente judovske tradicije, kar je prišlo do izraza zlasti pri vokalnih skladbah, izjemno bogat je tudi njegov instrumentalni opus, zato prisluhnimo odlomku skladbe Pokrajina iz leta 1976, ki jo je posnel Woodwind Quintet:
Opera je glasbeno delo, v katerem petje pripoveduje vsebino ob orkestralni spremljavi. Operne prvine zasledimo že v liturgičnih dramah, misterijih, pasijonih in madrigalnih komedijah. Prvi operi Dafne in Evridice na današnji dan leta 1561 rojenega italijanskega skladatelja in pevca Jacopa Perija sta nastali v krogu ljubiteljev antične umetnosti, imenovanem camerata fiorentina. V Baltirmoru so na današnji dan leta 1866 ustanovili sindikalno zvezo National Labor Union, ki takoj začne boj za osemurni delavnik, pri tem imajo pomembno vlogo priseljenci iz Evrope, ki v Ameriko prenašajo sindikalne nazore in izkušnje. Na današnji dan leta 1910 so v Portorožu odprli enega najlepših hotelov ob jadranskem morju, hotel Palace. S posebnim hodnikom je bil povezan z zdraviliškim kompleksom, bazenom in prostori za blatne kopeli. Po obnovi leta 2008 je postal Hotel Kempinski , prisluhnimo odlomku arhiviranega prispevka Nataše Benčič dalet Poziv tržaške Edinosti na današnji dan leta 1916: Prosimo rabljenega perila in krp za naše uboge ranjence - odda naj se v "Narodni dom", zgovorno priča o hudi stiski na Primorskem po 6 soški bitki. Trst ne sme biti odrezan od Jugoslavije, tržaškemu ljudstvu pa je treba zagotoviti popolno lastno oblast. Tako je na današnji dan leta 1946 torkov Primorski dnevnik naslovil izjave vodje jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci Edvarda Kardelja o tržaškem statutu. Suša požre en hleb kruha, moča pa dva./Vreme in gospoda delajo vedno, kar hočejo V Izoli je na današnji dan leta leta 1996 umrl violinist, dirigent, pedagog in skladatelj Uroš Prevoršek. Po ljubljanskem konservatorju se je izopolnjeval v Milanu. Po študiju violine pri svetovno znanem violinistu Albertu Poltronieriju je v Milanu deloval kot violinski virtuoz, vendar se je raje posvetil komponiranje in dirigiranje, česar se je leta 1955 tako spominjal: V Ljubljani je ustanovil Simfonični orkester RTV Ljubljana, ki so ga tedaj sestavljali večinoma študenti. Bil je profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 1963 je posnel je tudi glasbo za film Srečno kekec Marijana Vodopivca, zato prisluhnimo odlomku:
John Flemsteed je prvi opravljal službo angleškega kraljevega astronoma, postal pa je tudi direktor svetovno znanega greenwiškega observatorija. Izdelal je prvi veliki katalog 2866 zvezd. John Flemsteed se je rodil na današnji dan leta 1646 v Derbyju. Na današnji dan leta 1871 se je v Dajtonu rodil letalski pionir Orville Wright. 17. decembra 1903 je skupaj z bratom Wilburom, ameriškim izumiteljem, opravil prvi polet z motornim letalom. Let je trajal 12 sekund oziroma 50 metrov. Na današnji dan leta 1916 so bolgarske enote ob nemški podpori zasedle Florino, oziroma Lerin po bolgarsko. Nemško poveljstvo, ki ga je vodil feldmaršal Anton Ludwig August von Macken se je za napad odločilo zatem, ko je Romunija stopila na stran Antante. Po začetnem uspehu je srbski konjenici pod poveljstvom generala Pavleta Jurišić Šturma uspelo napad zaustaviti, predvsem zaradi slabe opremljenosti bolgarskih enot s topništvom. 42-ti ameriški predsednik William Bill Jefferson Clinton se je rodil na današnji dan leta 1946 v mestu Hope v zvezni državi Arkansas. Na volitvah 3. novembra 1992 je volivce prepričal s svojo politiko "ljudje na pravem mestu" in premagal dotedanjega predsednika Georgea Busha. Štiri leta kasneje so ga znova izvolili za predsednika. Leta 1999 je bil tudi na obisku v Sloveniji, ko je dejal. Prisluhnimo še odlomku komentarja Tomaža Dimica. Če se megla zjutraj v zrak vzdiguje,slabo vreme napoveduje;če pa zemlja meglo posrka,lepo vreme na vrata trka Znameniti romunski violinist in skladatelj George Enescu je svoj opus zasnoval na romunskih folklornih prvinah. Napisal je tri simfonmije, dve rapsodiji, opero Edip ter veliko violinskih in klavirskih skladb. George Enescu se je rodil na današnji dan leta 1881. Flavtiska Irena Grafenauer nam bo ob spremljavi pianistke Gite Mally zaigrala Enescujevo skladbo Cantabile za flavto in klavir:
Giovanni Domenico Cassini, profesor astronomije na Univerzi v Bologni je na današnji dan leta 1686 s svoj dnevnik zapisal, da je videl Venerin satelit. V Gorici se je na današnji dan leta 1841 rodil politik in veleposestnik Leopold Bolko. Dolga leta je bil župan v Črničah. Delal je v upravnem odboru vipavske železnice. Leta 1901 je postal poslanec goriškega deželnega zbora. Njegovo podjetje je imelo koncesijo za opravljanje poštnih storitev od Gorice do Razdrtega Z bitko za Dojran se je na današnji dan leta 1916 začela britansko francoska ofenziva na makedonski fronti, vendar je uspelo bolgarskim branilcem napad zaustaviti. Bolgarske enote so napadle tudi v vzahodni Trakiji, ki je bila v tedaj še nevtralni Grčiji. O tržaškem vprašanju Ta teden prvi sklepi v Parizu Samo v gospodarski povezavi z Jugoslavijo se bo Trst ohranil in dalje razvijal, tako je na prvi strani na današnji dan leta 1946 pisal nedeljski Primorski dnevnik. Na današnji dan leta 1971 je utonila učiteljica in pesnica Maksa Samsa. Po maturi na učiteljišču v Tolminu je poučevala v Harijah. Fašistične oblasti so jo mučile in odpustile, tako da se je umaknila v Jugoslavijo. Pesniti je začela že v dijaških letih, ko se je spoznala s Srečkom Kosovelom. Leta 1966 je prebrala odlomek enega od Kosovelovih pisem: Veliki srpan kar ne skuha, tudi kimavec ne prekuha./ Tri zrna popra na tešče nas osvobodijo vroćine Na današnji dan leta 1941 se je tudi formalno z radijskim predvajanjem v Beogradu začela svojstvena epopeja najbolj poslušane popevke druge svetovne vojne. Poslušali so jo na obeh straneh front, kmalu prevedli v angleščino in 48 drugih jezikov. Lili Marleen je že leta 1915 napisal mlad hamburški vojak Hans Leip pred odhodom na fronto na Karpate. Četudi protivojna pesem se je leta 1937 znašla na spisku domoljubnih nacističnih pesmi, tako da jo je uglasbil Norbert Schultze. Pevka Lale Andresen jo je posnela tik pred izbruhom druge svetovne vojne, vendar so prodali le 700 plošč. Po osvoboditvi je bila prepovedana, šele Radio Študent jo je zavrtel, sledile pa so kazni, ob slovenski pomladi jo je v prevodu Vlado Kreslin
Danes slavimo dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v spomin na dan, ko je leta 1919 vojaška oblast predala upravljanje nad Prekmurjem civilni oblasti, o čemer podrobnje zgodovinarka Metka Fujs: V Mirni peči se je na današnji dan leta 1901 rodil izvedenec za strojništvo Albert Struna. Študiral je na Tehniški fakulteti v Ljubljani, diplomiral pa je v Brnu. Zaposlil se je kot konstruktor v ljubljanskih Strojnih tovaranah in livarnah, leta 1970 se je tako spominjal časov prvih konstrukcij: Abert Struna je kasneje delal v švedski tovarni krogličnih ležajev. Sodeloval je pri Splošnem tehniškem slovarju V Roču se je na današnji dan leta 1906 rodil pravnik in akademik Rudi Kyovsky. Pravo je študiral v Ljubljani, kjer je doktoriral leta 1927. Fašisti so ga leta 1942 internirali v Gonars. Po osvoboditvi je delo nadaljeval v Beogradu. Leta 1950 je postal docent za delovno pravo in socialno varnost na pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je bil soustanovitelj Inštituta za javno upravo in delovna razmerja, kasneje Inštituta za delo. Leta 1971 je o delovnem pravu povedal: Na današnji dan leta 1916 se je končala 6. soška bitka, v kateri je italijanskim napadalcem uspelo zasesai Gorico. V drugi fazi ofenzive so Italijani poskušali še s prodorom preko Banjške planote v Vipavsko dolino, vendar jim ni uspelo. Na zahodni fronti so francoske enote prešle v proti napad pri Verdunu. "V Tržiču je ljudstvo odkrilo velike količine orožja akcijske stranke. Ali je De Gasperi hotel s predlogom, da bi odložili odločitev o vprašanju Trsta, pripraviti možnost novih pohodov? se je na današnji dan leta 1946 spraševal Primorski dnevnik. Sardele: ko pridejo so dobre ocvrte, ko odhajajo, so boljše pražene V Neaplju se je na današnji dan leta 1686 rodil skladatelj in učitelj petja Nicola Antonio Giacinto Porpora. Leta 1710 je v Rimu njegovo opero Berenice pohvalil Georg Friedrich Händel, že čez leto dni je v Neaplju odkril Carla Broschija . Komponiral je na Dunaju, Dresdnu in V Londonu, kjer je vodil italijansko opero. Prisluhnimo odlomku Ifigenije in Aulide, ki so jo krstno uprizorili leta 1735 v londonskem kraljevem gledališču s Farinellijem, posnel pa jo je Ansambel La magnifica comunita pod taktirko Isabelle Lango
"Leta 1331. 16. avgusta začne verski inkvizitor za Beneško Slovenijo de Clugia pridigovati križarsko vojsko zoper Kobaridce. Ondašnji Slovenci so namreč molili neko drevo in studenec pod njim. Vojska se vzdigne iz Čedada pod vodstvom Clugie in pride v Kobarid, poseka drevo, zamaši studenec in zruje ostanek stare vere." Podrobneje o tem Pavle Medvešček: Leta 1341 so Celjani dosegli grofovsko dostojanstvo in začel se je sto let trajajoči vzpon. Ko se je celjska oblast začela širiti proti morju in s tem groziti, so izbruhnile med rodbinama vojne, ki so močno opustošile slovensko ozemlje. Mir so sklenili na današnji dan leta 1441 ko so podpisali tudi dedno pogodbo, ki je določala vzajemno dedovanje v primeru, če bi eden ali drugi rod izumrl. Celjanom se je to zgodilo novembra 1456, ko je bil v Beogradu ubit zadnji celjski grof Ulrik. Pisatelj, gledališki kritik in teoretik Vladimir Kralj se je rodil 16. avgusta 1901. Pred vojno je bil urednik revije Obzorja. Med njegovi deli velja omeniti: Mož, ki je strigel z ušesi, Pogledi na dramo in Dramaturški vademekum. "Na gričevju med Solkanom in Mirnom ter med reko Vipavo in vasjo Lokvico pri Opatjem selu neprestani napadi laških mas; vsi napadi popolnoma odbiti, vse postojanke v naših rokah. Uspešen naš letalski napad na izliv Soče, Ronke, Vermeljan in Selce," tako je na današnji dan leta 1916 sredina Edinost povzela uradno sporočilo z Dunaja. Na današnji dan leta 1986 smo poročali o slovenski alpinistični odpravi v Himalajo, ki ji je uspel podvig z uspešnima vzponoma na 8047 metrov visoki Broad Peak in na 12 metrov višji Gašebrum II. Novinar Primorskega dnevnika Dušan Jelinčič se je kot prvi Slovenec iz zamejstva tedaj povzpel na vrh osemtisočaka. Takole je opisal svoja občutja na Broad peaku: Če dežuje na dan svetega Roka, je dežel predolgo čakal V Sanct Wendlu se je na današnji dan leta 1776 rodil skladatelj, violinist, pianist in organist Philipp Jakob Riotte. Od leta 1808 je delal na Dunaju, kjer je za tamkajšnje gledališče najprej pisal glasbo za otroške balete, kasneje pa več kot 30 oper in glasbenih iger, bogat pa je tudi njegov instrumentalni opus, zato prisluhnimo odlomku prve simfonije iz leta 1812, ki jo je posnel komorni orkester iz Stuttgarta, dirigiral je Gernot Schmalfuss:
V bitki ob reki Jarmuk v Palestini so na današnji dan leta 636 muslimanski bojevniki premagali bizantinsko vojsko in zasedli pokrajino Sirijo. Po dvotedenski ofenzivi otomanske druge armade so na današnji dan leta 1916 pregnali ruske enote pod poveljstvom generala armenskega rodu Foma Nazarbekova iz armenskih mest Bitlis in Mush. Po treh dneh je generalu uspelo zbrati sile za protinapad. V Ljubljani je na današnji dan leta 1921 umrl pesnik Jože Piber. Po osnovni šoli v rodnem Zalogu pri Postojni je leta 1921 maturiral na klasični državni gimnaziji v Ljubljani. Nameraval je študirati filozofijo, delal je v delavskem dnevniku Novi čas, a je že po nekaj tednih umrl za posledicami nalezljive griže. Kot gimanzijec je vodil srednjšolsko organizacijo Razor. Pesniško je bil ekspresionist, pod Podbevškovim vplivom. Najbolj znana je njegova socialno navdahnejna Majska pesem. Druga svetovna vojna se je v Evropi končala maja leta 1945, Japonska, zaveznica Nemčije in Italije, pa se je bojevala še naprej. Smrtni udarec njenemu odporu sta zadali atomski bombi, vrženi 6. in 9. avgusta na Hirošimo in Nagasaki in tako je na današnji dan leta 1945 po igranju himne japonski cesar Hirohito po radiu sporočil, da je Japonska izgubila vojno: Japonska je listino o brezpogojni vdaji podpisala 2. septembra leta 1945 in tako se je po natanko šestih letih končala druga svetovna vojna. Jugoslovanski protest vladam Združenih držav Amerike in Veliki Britaniji zaradi napadov na jugoslovanske državljane v coni A. Tako je na današnji dan leta 1946 četrtkov Primorski dnevnik naslovil poročilo o jugoslovanski protestni noti. Velike maše sonce da dosti vina sladkega./O velikem šmarnu lepo, jeseni dosti grozdja bo/Če dežuje na dan vnebovzetja, bo dež še štirideset dni. Skladatelj Gustav Ipavec je bil zdravnik v Šentjurju pri Celovcu. Rodil se je na današnji dan leta 1831. Zaslovel je s številnimi zborovskimi skladbami. Najbolj znane so Planinska roža, Kje so moje rožice in Slovenec sem, ki je bila v svojem času pravcata slovenska himna. Prisluhnimo ji v izvedbi Slovenskega okteta
Klavže so svojevrsten tehnični spomenik slovenske ustvarjalnosti. Na idrijski Beli jih je zasnoval in zgradil na današnji dan leta 1786 v Idriji umrli jamomerec in slikar Jožef Mrak. Podrobneje o tem kustos za tehnično dediščino idrijskega muzeja Anton Zelenc: "Italijani obstreljujejo Vipavsko dolino, kakor pač daleč dosegajo njihovi topovi. Zato se je tudi moralo umekniti prebivalstvo iz več vasi. Večina beguncev se je odpeljala na Štajersko, v Lipnico. Težje ranjene ljudi so namestili v bližnjih bolnišnicah, kakor v Ajdovščini," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. Dramski igralec Livij Bogatec se je rodil 14. avgusta 1936 v Križu. Debitiral je tržaškem Slovenskem stalnem gledališču leta 1960 kot Peter v Dnevniku Ane Frank. To gledališče je postalo tudi njegov stalni ustvarjalni dom, saj je bil od leta 1961, s krajšo prekinitvijo, do upokojitve v njem stalno angažiran. Nastopal je tudi v televizijskih igrah in nadaljevankah. V arhivu hranimo radijsko igro Prgišče zemlje Joška Lukeša v katerem je Livio Bogatec igral Ivana: Danes se spominjamo podpisa Atlantske listine, s katero sta tedanji ameriški predsednik Franklin Roosewelt in britanski ministrski predsednik Winston Churchill na današnji dan leta 1941 uskladila sodelovanje v boju proti nacifašizmu med drugo svetovno vojno in utemeljila načela mednarodnih odnosov po vojni s poudarjeno pravico narodov do samoodločbe. Leander Cunja je leta 2004 izdal knjigo Škofije na Morganovi liniji in o Atlantski listini v pogovoru z Zoranom Debenjakom povedal: Molotov v Parizu Italijanske imperialistične zahteve so nasprotni interesom italijanskega naroda. Leta 1915 je Italija zahtevala Dalmacijo in Trst z istimi argumenti, kakor se danes poteguje za Trst. Ko ji je bilo takrat ugodeno, je izkoristila svoj položaj in pričela nasilno raznarodovati Slovane na Primorskem, je na današnji dan leta 1946 pisal Primorski dnevnik. Prvi avgustovski dež ohladi morje in gozdove. V vzhodnem Berlinu je na današnji dan leta 1956 umrl umrl dramatik, pisatelj, gledališki teoretik in utemlejitelj epskega, oziroma dialektičnega gledališča Bertold Brecht. Iz Opere za tri groše, najodmevnejše uprizoritve Weimarske republike prisluhnimo svetovni uspešnici Mack The Knife, ki jo je uglasbil Kurt Weill, posnel jo je tudi The Gayle Wilson Jazz Trio:
Neveljaven email naslov