Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pozdravljeni v oddaji Second hand.
Konec julija nas je zapustila še ena legenda funk scene, Arthur Lanon Neville, bolje znan pod imnenom Art Neville.
Bil je ameriški pevec, pisec in klaviaturist iz New Orleans-a, umrl je pa pri spoštljivih 81-tih letih.
Najbolj je znan po svojem delu z The Meters, ki jih je ustanovil, igral klaviature in pri skupini tudi pel. Deloval je tudi kot solo glasbenik ter kot del skupin The Neville Brothers in The Funky Meters. Neville je igral tudi na delih ostalih glasbenikov iz New Orleansa in širše, med katerimi najdemo imena kot so: Labelle (na pesmi "Lady Marmalade"), Paul McCartney, Lee Dorsey, Robert Palmer, Dr. John in Professor Longhair.
V kontekstu naše oddaje nam je najbolj pomemben njegov prispevek pri skupini The Meters, katerih stil predstavlja temelj New Orleans funka in so posledično semplani v preko 500 primerih s strani hip hop zvezd kot so: Timbaland, A Tribe Called Quest, Naughty by Nature, NWA in drugih. Ena njihovih bolj semplanih pesmi je Oh Calcutta, ki je bila med drugim uspešno semplana s strani Amerie za njen velik hit 1 Thing.
Neville je z brati pričel z igranjem klavirja in nastopanjem zelo mlad in že v srednji šoli deloval v skupini The Hawketts. Leta 54 so ti izdali "Mardi Gras Mambo" z Nevillom na vokalih in z njo poželi nemalo uspeha. Njena popularnost je bila enormna in kmalu je postala himna New Orleanškega karnevala.
V ranih 60-tih je Neville ustanovil The Neville Sounds, skupino, ki je zajela bistvo New Orleans funka. Konec 60-tih so spremenili ime v The Meters in izdali tri studijske instrumentalne albume. Iz tega obdobja prihaja tudi množično semplana pesem, Handclapping Song. Semplali so jo tako zaradi vokalnih vložkov kot ritmičnih elementov, in sicer v preko 90 kasnejših pesmih. Podobno velja za drugo pesem iz leta 69, Cissy Strut, ki je semplana v preko 60 primerih.
Skupina je kasneje svoj pečat pustila še v rock glasbi, ko je sodelovala z glasbeniki kot so: Paul McCartney, Robert Palmer in The Rolling Stones ter izdala še pet albumov, nakar so se konec 70-tih razpadli zaradi finančnih, umetniških in managerskih zapletov.
Skupinin zvok se je v tem času poglobil v koncept poudarjanja ritma nad melodijo in s tem postal prototip za kasnejše stile kot je hip-hop ter na skupine kot so Phish, Galactic in Red Hot Chili Peppers. Mnogi hip hop artisti so oboževali njihov zvok in jih sempalali, kot je primer tudi pri pesmi People Say iz leta 74.
Leta 78 je Neville z brati Cyril, Aaron in Charles ustanovil The Neville Brothers. Ti so bili aktivni in izdajali albume v 80-tih in 90-tih, med njimi tudi uspešna albuma Fiyo on the Bayou in Yellow Moon ter zadnjega še leta 2004. V tem času in še kasneje je Neville koncertiral tako z The Neville Brothers kot The Funky Meters.
Leta 95 je v intervjuju dejal, da mu je ta del glasbenikovega življenja najljubši: "najboljši del zame je, ko ritem v živo enostavno evolvira v nekaj povsem drugega."
19. decembra 2018 je Neville napovedal upokojitev po več kot šestih desetletjih ustvarjanja v glasbeni sceni. Datum je sovpadal s 100-letnico rojstva legendarnega klaviaturista iz New Orleansa, Professor Longhair-a. Zgolj nekaj mesecev kasneje je po letih pešanja zdravja pri 81-tih letih, v New Orleans-u, 22. julija, Neville umrl.
369 epizod
Second hand looks at the trend of recycling existing music in the form of samples, remixes and covers - although sometimes these modifications are actually flagrant violations of copyright laws... Some artists use without acknowledging where they got it, so we decided to take a closer look. The result: a huge number of hits are credited to the wrong musician, while the people who really wrote it remain ignored. Listen to the original and the adaptation and familiarize yourself with what's going on in the music industry - you'll be surprised by how many of your idols have built their reputation on the shoulders of others.
Pozdravljeni v oddaji Second hand.
Konec julija nas je zapustila še ena legenda funk scene, Arthur Lanon Neville, bolje znan pod imnenom Art Neville.
Bil je ameriški pevec, pisec in klaviaturist iz New Orleans-a, umrl je pa pri spoštljivih 81-tih letih.
Najbolj je znan po svojem delu z The Meters, ki jih je ustanovil, igral klaviature in pri skupini tudi pel. Deloval je tudi kot solo glasbenik ter kot del skupin The Neville Brothers in The Funky Meters. Neville je igral tudi na delih ostalih glasbenikov iz New Orleansa in širše, med katerimi najdemo imena kot so: Labelle (na pesmi "Lady Marmalade"), Paul McCartney, Lee Dorsey, Robert Palmer, Dr. John in Professor Longhair.
V kontekstu naše oddaje nam je najbolj pomemben njegov prispevek pri skupini The Meters, katerih stil predstavlja temelj New Orleans funka in so posledično semplani v preko 500 primerih s strani hip hop zvezd kot so: Timbaland, A Tribe Called Quest, Naughty by Nature, NWA in drugih. Ena njihovih bolj semplanih pesmi je Oh Calcutta, ki je bila med drugim uspešno semplana s strani Amerie za njen velik hit 1 Thing.
Neville je z brati pričel z igranjem klavirja in nastopanjem zelo mlad in že v srednji šoli deloval v skupini The Hawketts. Leta 54 so ti izdali "Mardi Gras Mambo" z Nevillom na vokalih in z njo poželi nemalo uspeha. Njena popularnost je bila enormna in kmalu je postala himna New Orleanškega karnevala.
V ranih 60-tih je Neville ustanovil The Neville Sounds, skupino, ki je zajela bistvo New Orleans funka. Konec 60-tih so spremenili ime v The Meters in izdali tri studijske instrumentalne albume. Iz tega obdobja prihaja tudi množično semplana pesem, Handclapping Song. Semplali so jo tako zaradi vokalnih vložkov kot ritmičnih elementov, in sicer v preko 90 kasnejših pesmih. Podobno velja za drugo pesem iz leta 69, Cissy Strut, ki je semplana v preko 60 primerih.
Skupina je kasneje svoj pečat pustila še v rock glasbi, ko je sodelovala z glasbeniki kot so: Paul McCartney, Robert Palmer in The Rolling Stones ter izdala še pet albumov, nakar so se konec 70-tih razpadli zaradi finančnih, umetniških in managerskih zapletov.
Skupinin zvok se je v tem času poglobil v koncept poudarjanja ritma nad melodijo in s tem postal prototip za kasnejše stile kot je hip-hop ter na skupine kot so Phish, Galactic in Red Hot Chili Peppers. Mnogi hip hop artisti so oboževali njihov zvok in jih sempalali, kot je primer tudi pri pesmi People Say iz leta 74.
Leta 78 je Neville z brati Cyril, Aaron in Charles ustanovil The Neville Brothers. Ti so bili aktivni in izdajali albume v 80-tih in 90-tih, med njimi tudi uspešna albuma Fiyo on the Bayou in Yellow Moon ter zadnjega še leta 2004. V tem času in še kasneje je Neville koncertiral tako z The Neville Brothers kot The Funky Meters.
Leta 95 je v intervjuju dejal, da mu je ta del glasbenikovega življenja najljubši: "najboljši del zame je, ko ritem v živo enostavno evolvira v nekaj povsem drugega."
19. decembra 2018 je Neville napovedal upokojitev po več kot šestih desetletjih ustvarjanja v glasbeni sceni. Datum je sovpadal s 100-letnico rojstva legendarnega klaviaturista iz New Orleansa, Professor Longhair-a. Zgolj nekaj mesecev kasneje je po letih pešanja zdravja pri 81-tih letih, v New Orleans-u, 22. julija, Neville umrl.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo pesmi, ki je doživela že mnoge izredno uspešne preobleke, med tem pa tudi kup zapletov. Modernemu poslušalcu seveda v zavesti najbolj odmeva verzija skupine Fugess izpred natanko 20 let z naslovom Killing me softly. Izdana je kot drugi singl z albuma The score, prinesla pa jim je enormen uspeh in je bila najbolj prodajana pesem v letu 1996. Priredili pa so pesem Killing me softly with his song pevke Roberte Flack. Ta je izšla konec januarja leta 73 na albumu, ki je prav po njej dobil ime. Če ste mislili, da je Robertina verzija original, pa vas žal moramo razočarati. Original je posnet leta 71, napisala sta ga Charles Fox in Norman Gimbel v sodelovanju z Lori Lieberman, ki jo je tudi odpela. Roberta jo je dejansko slišala med letom z letalom in se pozanimala za katero pesem gre, poklicala Quincy Jones-a ter si zaželela srečanja s Foxom in v dveh dneh je že imela pripravljeno lastno verzijo pesmi.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo novem obrazu na glasbeni sceni - Lianne La Havas in njeni novi pesmi What you don't do. Pesem, ki je mešanica RNB, bluza, jazza in doo-wopa, počasi narašča in izpostavlja njen vokal. V pesmi je posebna tudi instrumentalna podlaga pesmi, za katero pa ni čisto jasno ali je samo njena in producentova zasluga, saj kljub dodanim efektom močno spominja na drugo pesem. Pesem iz katere je verjetno Lianne črpala podlago za svoj prvi hit, nosi naslov Hot Fun in the Summertime. Prihaja iz leta 69 in je delo skupine Sly and the Family Stone. Lianna seveda ni edina, ki bi inspiracijo iskala v njihovih pesmih, saj je to v modernih produkcijah pogost pojav in posledično smo lani skupino Sly and the Family Stone srečali na 12-tem mestu lestvice najbolj semplanih artistov.
Pozdravljeni v oddaji second hand. Tokrat smo se odločili razkriti priredbo ali bolje povedano izvedbo pesmi, ki je sicer poznavalcem zelo očitna, a ker večina verjame, da je pesem dejansko delo Erica Claptona, si bomo danes privoščili njeno zgodbo in prisluhnili tudi originalu, ki prav letos praznuje 40 let obstoja na glasbeni sceni. Claptonova verzija pesmi je nastala zgolj leto dni po izidu originala v izvedbi JJ Cale-a, a je v nasprotju z JJ Cale-ovim originalom, ki ni dosegel komercialnega preboja, požela ogromen uspeh. Požela je tako velik uspeh, da kljub širini in kvaliteti Claptonovega dela v vseh teh desetletjih delovanja, ostaja ena njegovih podpisnih in najboljših pesmi.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Potem ko smo se konec leta 2015 sprehodili po lestvici najbolj semplanih artistov vseh časov, se letos znova posvetimo aktualnim stvaritvam in njihovim prikritim izvorom. Prav v tem času se po lestvicah po vsem svetu vzpenja singl The girl is mine, ki so ga izdali 99 Souls v sodelovanju z Destiny's Child in Brandy. The girl is mine je očitno priredba in zagotovo ste v njej prepoznali več glasbenih elementov, čeprav morda ne veste točno kam bi jih postavili. Gre dejansko za 'mash-up' dveh pesmi: pesmi The Boy Is Mine od Brandy & Monica ter pesmi Girl od Destiny's Child.
Second hand looks at the trend of recycling existing music in the form of samples, remixes and covers - although sometimes these modifications are actually flagrant violations of copyright laws... Some artists use without acknowledging where they got it, so we decided to take a closer look. The result: a huge number of hits are credited to the wrong musician, while the people who really wrote it remain ignored. Listen to the original and the adaptation and familiarize yourself with what's going on in the music industry - you'll be surprised by how many of your idols have built their reputation on the shoulders of others.
Second hand looks at the trend of recycling existing music in the form of samples, remixes and covers - although sometimes these modifications are actually flagrant violations of copyright laws... Some artists use without acknowledging where they got it, so we decided to take a closer look. The result: a huge number of hits are credited to the wrong musician, while the people who really wrote it remain ignored. Listen to the original and the adaptation and familiarize yourself with what's going on in the music industry - you'll be surprised by how many of your idols have built their reputation on the shoulders of others.
Hello and welcome to Second hand on Radio SI. This year we are going to do things differently and look at the other side of sampling. In the past years we’ve exposed the background and samples of newer hits and evergreens. This year we will focus on songs that are most frequently sampled in the music industry. This week we have arrived at number 49 of our chart. Number 49 of the most often sampled songs is 'Blow your head' from Fred Wesley and the J.B.'s. This James Brown influenced funk creation offers an exceptional intro to the song, that many musicians, mostly hip hop artists of the 90's, used as sample for their own songs. The best known examples of samples of this part of the song are: Public Enemy in Public Enemy No.1 ,De La Soul in songs Sunshine and Oooh, Puff daddy in P.E.2000, Digable Planets in Rebirth Of Slick (Cool Like That), Bomb The Bass in Beat Dis and of course many others. ---------------------------------------------------------------------------------------------------- Pozdravljeni v oddaji Second hand. Letos se zgodbe lotevamo z druge strani zgodbe semplanja. V preteklih letih smo razkrinkali ozadja in semple novejših in zimzelenih hitov, letos pa se osredotočamo na pesmi, ki so najbolj semplane v glasbeni industriji. Ta teden smo pri številki 49 na naši lestvici. 49-ta najbolj semplana pesem je 'Blow your head' v izvedbi skupine Fred Wesley and the J.B.'s. Gre za funk stvaritev, pri kateri je prste imel tudi James Brown in ponuja izjemen intro katerega so radi semplali mnogi kasnejši, predvsem hip hip glasbeniki v devetdesetih. Najbolj znani primeri uporabe tega sempla so: Public Enemy v public enemy no.1, De la soul v pesmih Sunshine in Oooh, Puff daddy v P.E.2000, Digable planets v Rebirth of slick (cool like that), Bomb the bass v Beat dis in seveda še množica drugih.
This week we have arrived at number 50 of our chart. Number 50 of the most often sampled songs is the Bar Kays 'Holy Ghost'. This is an almost 9 minutes long funk creation, offering exceptional transitions, instrumentals and what is most important breaks that were an inspiration for many musicians and they were used as samples. The best known examples of samples of this part of the song are: Beastie boys - Hey ladies, M.A.R.R.S. - Pump up the volume, 2Pac Last wordz, Public enemy - Fear of the black planet and of course many others. ---------------------------------------------------------------------------------------------------- Ta teden smo pri številki 50 na naši lestvici. 50-ta najbolj semplana pesem je 'Holy ghost' Bar Kays-ov. Gre za skoraj 9 minutno funk stvaritev, ki ponuja izjemne prehode, instrumentale in najpomembneje break-e, iz katerih so inspiracijo in tudi semple črpali mnogi kasnejši glasbeniki. Najbolj znani primeri uporabe tega sempla so: Beastie boys - Hey ladies, M.A.R.R.S. - Pump up the volume, 2Pac Last wordz, Public enemy - Fear of the black planet in seveda še množica drugih.
We will start with number 51 of our music chart and end with number 1 for New Year's Eve. Number 51 of the most frequently sampled songs is 'When the levee breaks' by Rock and Roll legends Led Zeppelin. The best known examples of samples of this part of the song are: The Beasty Boys in their song "Rhymin' & Stealin'’, who have been the first to sample the drum track and were sued doing so, later they have used the part also in Wat Cha want and other songs; Eminem and other rappers have also used samples as well as Massive Attack in their song Man next door; Sophie B. Hawkins used the sample in her hit Damn I wish I was your lover; Enigma in Return to Innocence; Bjork in Army of me and of course many others Ta teden smo pri številki 51 na naši lestvici, končali pa bomo s številko 1 prav na novo leto. 51 najbolj semplana pesem je When the levee brakes, rock and roll legend Led Zeppelin. Najbolj znani primeri uporabe tega sempla so: Beastie Boys – Rhymin and stealin, ki so ga dejansko prvi odkrili in uporabili ter si s tem nakopali tožbo, kasneje pa ga uporabili še v Watcha want in drugih pesmih; med novejšimi Eminem in množica drugih repperjev ter Massive attack v Man next door; Sophie B Hawkins v svojem hitu Damn I wish I was your lover; Enigma v Return to innocence; Bjork v Army of me in seveda še množica drugih.
Neveljaven email naslov