Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pozdravljeni v oddaji Second hand.
Danes jo posvečamo 25-ti obletnici izdaje albuma, ki je definiral Trip hop žanr.
Gre za album Dummy skupine Portishead, s katerega so izdali tri single, prvi od njih je bil Numb.
Ko govorimo o Trip hop žanru, gre za prav poseben fenomen, vezan predvsem na angleško mesto Bristol. Začetki žanra so sicer močno vezani na pionirje Wild bunch collective oziroma Massive Attack in njihov album Blue lines iz leta 91.
Čeprav se je njihov stil v mnogih potezah odmikal od klasičnega hip hop stila, takrat še ni bilo govora v novem žanru, temveč so jih želeli nekako umestiti vanj.
Šele leta 94, s prihodom albuma Dummy in poskusom opisa pesmi "In/Flux", ki sta ga sproducirala RPM in DJ Shadow, se je ime žanra pojavilo v pisanih medijih in radijskih postajah.
Portishead tako niso ravno izumili žanra, a so bili med prvimi, ki so ga spopularizirali, predvsem to velja za ZDA. Z izpeljavo prav posebnega stila s počasnimi, elastičnimi ritmi, ki so dominirali album Massive Attack, ter dodajanjem elementov cool jazz-a, acid house-a in soundtrack glasbe, so Portishead ustvarili atmosferičen in temen, a privlačen zvok.
Drug singl z albuma, Glory box, je bil njihov največji hit. Za njegovo produkcijo so uporabili sempl, ki ga je zanimivo zgolj leto kasneje uporabi še en Trip hop artist, Tricky. Sempl prihaja s pesmi Ike's Rap II od Isaac Hayes-a.
Skupina ni bila tako avantgardna kot prej omenjeni Tricky in tudi ne tako plesno orijentirana kot Massive Attack. Pisali so predvsem psevdo-kabare pop pesmi z eksperimentalno produkcijo in ritmi, značilnimi za Trip hop žanr. Posledično so bili zanimivi bistveno širši publiki kot ostali Trip hop artisti, katerih oboževalci so prihajali predvsem iz electronic dance in alternative scene.
Pred izdajo albuma Dummy, uspeh žanra še ni bil zaznaven, a album je nepričakovano postal velik hit v Angliji in zasedel vrhove večine lestvic ter osvojil prestižno nagrado Mercury Music Prize, pri čem je pometel z močno konkurenco, albumi To Bring You My Love od PJ Harvey, Definitely Maybe od Oasis in Maxinquaye od Tricky. Tudi v ZDA je album postal velik underground hit in se prodal v preko 150,000 izvodih še preden se je skupina odpravila tja na turnejo.
Oddajo bomo končali z zadnjim singlom s tega albuma, Sour Times, ki pa prav tako uporablja sempl, tokrat s pesmi Danube Incident od Lalo Schifrin.
Po uspehu albuma Dummy so se pričele vrstiti Trip hop skupine, ki so bolj ali manj imitirale stil treh pionirjev, a Portishead in ostali so tiho delali na nadaljnjih albumih. Trip hop žanr in skupine kot je Portishead niso več tako popularne, a njihov vpliv je čutiti tudi v modernih produkcijah, dober primer pa je recimo album Born to die od Lane Del Ray.
369 epizod
Second hand looks at the trend of recycling existing music in the form of samples, remixes and covers - although sometimes these modifications are actually flagrant violations of copyright laws... Some artists use without acknowledging where they got it, so we decided to take a closer look. The result: a huge number of hits are credited to the wrong musician, while the people who really wrote it remain ignored. Listen to the original and the adaptation and familiarize yourself with what's going on in the music industry - you'll be surprised by how many of your idols have built their reputation on the shoulders of others.
Pozdravljeni v oddaji Second hand.
Danes jo posvečamo 25-ti obletnici izdaje albuma, ki je definiral Trip hop žanr.
Gre za album Dummy skupine Portishead, s katerega so izdali tri single, prvi od njih je bil Numb.
Ko govorimo o Trip hop žanru, gre za prav poseben fenomen, vezan predvsem na angleško mesto Bristol. Začetki žanra so sicer močno vezani na pionirje Wild bunch collective oziroma Massive Attack in njihov album Blue lines iz leta 91.
Čeprav se je njihov stil v mnogih potezah odmikal od klasičnega hip hop stila, takrat še ni bilo govora v novem žanru, temveč so jih želeli nekako umestiti vanj.
Šele leta 94, s prihodom albuma Dummy in poskusom opisa pesmi "In/Flux", ki sta ga sproducirala RPM in DJ Shadow, se je ime žanra pojavilo v pisanih medijih in radijskih postajah.
Portishead tako niso ravno izumili žanra, a so bili med prvimi, ki so ga spopularizirali, predvsem to velja za ZDA. Z izpeljavo prav posebnega stila s počasnimi, elastičnimi ritmi, ki so dominirali album Massive Attack, ter dodajanjem elementov cool jazz-a, acid house-a in soundtrack glasbe, so Portishead ustvarili atmosferičen in temen, a privlačen zvok.
Drug singl z albuma, Glory box, je bil njihov največji hit. Za njegovo produkcijo so uporabili sempl, ki ga je zanimivo zgolj leto kasneje uporabi še en Trip hop artist, Tricky. Sempl prihaja s pesmi Ike's Rap II od Isaac Hayes-a.
Skupina ni bila tako avantgardna kot prej omenjeni Tricky in tudi ne tako plesno orijentirana kot Massive Attack. Pisali so predvsem psevdo-kabare pop pesmi z eksperimentalno produkcijo in ritmi, značilnimi za Trip hop žanr. Posledično so bili zanimivi bistveno širši publiki kot ostali Trip hop artisti, katerih oboževalci so prihajali predvsem iz electronic dance in alternative scene.
Pred izdajo albuma Dummy, uspeh žanra še ni bil zaznaven, a album je nepričakovano postal velik hit v Angliji in zasedel vrhove večine lestvic ter osvojil prestižno nagrado Mercury Music Prize, pri čem je pometel z močno konkurenco, albumi To Bring You My Love od PJ Harvey, Definitely Maybe od Oasis in Maxinquaye od Tricky. Tudi v ZDA je album postal velik underground hit in se prodal v preko 150,000 izvodih še preden se je skupina odpravila tja na turnejo.
Oddajo bomo končali z zadnjim singlom s tega albuma, Sour Times, ki pa prav tako uporablja sempl, tokrat s pesmi Danube Incident od Lalo Schifrin.
Po uspehu albuma Dummy so se pričele vrstiti Trip hop skupine, ki so bolj ali manj imitirale stil treh pionirjev, a Portishead in ostali so tiho delali na nadaljnjih albumih. Trip hop žanr in skupine kot je Portishead niso več tako popularne, a njihov vpliv je čutiti tudi v modernih produkcijah, dober primer pa je recimo album Born to die od Lane Del Ray.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo pesmi, ki je doživela že mnoge izredno uspešne preobleke, med tem pa tudi kup zapletov. Modernemu poslušalcu seveda v zavesti najbolj odmeva verzija skupine Fugess izpred natanko 20 let z naslovom Killing me softly. Izdana je kot drugi singl z albuma The score, prinesla pa jim je enormen uspeh in je bila najbolj prodajana pesem v letu 1996. Priredili pa so pesem Killing me softly with his song pevke Roberte Flack. Ta je izšla konec januarja leta 73 na albumu, ki je prav po njej dobil ime. Če ste mislili, da je Robertina verzija original, pa vas žal moramo razočarati. Original je posnet leta 71, napisala sta ga Charles Fox in Norman Gimbel v sodelovanju z Lori Lieberman, ki jo je tudi odpela. Roberta jo je dejansko slišala med letom z letalom in se pozanimala za katero pesem gre, poklicala Quincy Jones-a ter si zaželela srečanja s Foxom in v dveh dneh je že imela pripravljeno lastno verzijo pesmi.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo novem obrazu na glasbeni sceni - Lianne La Havas in njeni novi pesmi What you don't do. Pesem, ki je mešanica RNB, bluza, jazza in doo-wopa, počasi narašča in izpostavlja njen vokal. V pesmi je posebna tudi instrumentalna podlaga pesmi, za katero pa ni čisto jasno ali je samo njena in producentova zasluga, saj kljub dodanim efektom močno spominja na drugo pesem. Pesem iz katere je verjetno Lianne črpala podlago za svoj prvi hit, nosi naslov Hot Fun in the Summertime. Prihaja iz leta 69 in je delo skupine Sly and the Family Stone. Lianna seveda ni edina, ki bi inspiracijo iskala v njihovih pesmih, saj je to v modernih produkcijah pogost pojav in posledično smo lani skupino Sly and the Family Stone srečali na 12-tem mestu lestvice najbolj semplanih artistov.
Pozdravljeni v oddaji second hand. Tokrat smo se odločili razkriti priredbo ali bolje povedano izvedbo pesmi, ki je sicer poznavalcem zelo očitna, a ker večina verjame, da je pesem dejansko delo Erica Claptona, si bomo danes privoščili njeno zgodbo in prisluhnili tudi originalu, ki prav letos praznuje 40 let obstoja na glasbeni sceni. Claptonova verzija pesmi je nastala zgolj leto dni po izidu originala v izvedbi JJ Cale-a, a je v nasprotju z JJ Cale-ovim originalom, ki ni dosegel komercialnega preboja, požela ogromen uspeh. Požela je tako velik uspeh, da kljub širini in kvaliteti Claptonovega dela v vseh teh desetletjih delovanja, ostaja ena njegovih podpisnih in najboljših pesmi.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Potem ko smo se konec leta 2015 sprehodili po lestvici najbolj semplanih artistov vseh časov, se letos znova posvetimo aktualnim stvaritvam in njihovim prikritim izvorom. Prav v tem času se po lestvicah po vsem svetu vzpenja singl The girl is mine, ki so ga izdali 99 Souls v sodelovanju z Destiny's Child in Brandy. The girl is mine je očitno priredba in zagotovo ste v njej prepoznali več glasbenih elementov, čeprav morda ne veste točno kam bi jih postavili. Gre dejansko za 'mash-up' dveh pesmi: pesmi The Boy Is Mine od Brandy & Monica ter pesmi Girl od Destiny's Child.
Second hand looks at the trend of recycling existing music in the form of samples, remixes and covers - although sometimes these modifications are actually flagrant violations of copyright laws... Some artists use without acknowledging where they got it, so we decided to take a closer look. The result: a huge number of hits are credited to the wrong musician, while the people who really wrote it remain ignored. Listen to the original and the adaptation and familiarize yourself with what's going on in the music industry - you'll be surprised by how many of your idols have built their reputation on the shoulders of others.
Second hand looks at the trend of recycling existing music in the form of samples, remixes and covers - although sometimes these modifications are actually flagrant violations of copyright laws... Some artists use without acknowledging where they got it, so we decided to take a closer look. The result: a huge number of hits are credited to the wrong musician, while the people who really wrote it remain ignored. Listen to the original and the adaptation and familiarize yourself with what's going on in the music industry - you'll be surprised by how many of your idols have built their reputation on the shoulders of others.
Hello and welcome to Second hand on Radio SI. This year we are going to do things differently and look at the other side of sampling. In the past years we’ve exposed the background and samples of newer hits and evergreens. This year we will focus on songs that are most frequently sampled in the music industry. This week we have arrived at number 49 of our chart. Number 49 of the most often sampled songs is 'Blow your head' from Fred Wesley and the J.B.'s. This James Brown influenced funk creation offers an exceptional intro to the song, that many musicians, mostly hip hop artists of the 90's, used as sample for their own songs. The best known examples of samples of this part of the song are: Public Enemy in Public Enemy No.1 ,De La Soul in songs Sunshine and Oooh, Puff daddy in P.E.2000, Digable Planets in Rebirth Of Slick (Cool Like That), Bomb The Bass in Beat Dis and of course many others. ---------------------------------------------------------------------------------------------------- Pozdravljeni v oddaji Second hand. Letos se zgodbe lotevamo z druge strani zgodbe semplanja. V preteklih letih smo razkrinkali ozadja in semple novejših in zimzelenih hitov, letos pa se osredotočamo na pesmi, ki so najbolj semplane v glasbeni industriji. Ta teden smo pri številki 49 na naši lestvici. 49-ta najbolj semplana pesem je 'Blow your head' v izvedbi skupine Fred Wesley and the J.B.'s. Gre za funk stvaritev, pri kateri je prste imel tudi James Brown in ponuja izjemen intro katerega so radi semplali mnogi kasnejši, predvsem hip hip glasbeniki v devetdesetih. Najbolj znani primeri uporabe tega sempla so: Public Enemy v public enemy no.1, De la soul v pesmih Sunshine in Oooh, Puff daddy v P.E.2000, Digable planets v Rebirth of slick (cool like that), Bomb the bass v Beat dis in seveda še množica drugih.
This week we have arrived at number 50 of our chart. Number 50 of the most often sampled songs is the Bar Kays 'Holy Ghost'. This is an almost 9 minutes long funk creation, offering exceptional transitions, instrumentals and what is most important breaks that were an inspiration for many musicians and they were used as samples. The best known examples of samples of this part of the song are: Beastie boys - Hey ladies, M.A.R.R.S. - Pump up the volume, 2Pac Last wordz, Public enemy - Fear of the black planet and of course many others. ---------------------------------------------------------------------------------------------------- Ta teden smo pri številki 50 na naši lestvici. 50-ta najbolj semplana pesem je 'Holy ghost' Bar Kays-ov. Gre za skoraj 9 minutno funk stvaritev, ki ponuja izjemne prehode, instrumentale in najpomembneje break-e, iz katerih so inspiracijo in tudi semple črpali mnogi kasnejši glasbeniki. Najbolj znani primeri uporabe tega sempla so: Beastie boys - Hey ladies, M.A.R.R.S. - Pump up the volume, 2Pac Last wordz, Public enemy - Fear of the black planet in seveda še množica drugih.
We will start with number 51 of our music chart and end with number 1 for New Year's Eve. Number 51 of the most frequently sampled songs is 'When the levee breaks' by Rock and Roll legends Led Zeppelin. The best known examples of samples of this part of the song are: The Beasty Boys in their song "Rhymin' & Stealin'’, who have been the first to sample the drum track and were sued doing so, later they have used the part also in Wat Cha want and other songs; Eminem and other rappers have also used samples as well as Massive Attack in their song Man next door; Sophie B. Hawkins used the sample in her hit Damn I wish I was your lover; Enigma in Return to Innocence; Bjork in Army of me and of course many others Ta teden smo pri številki 51 na naši lestvici, končali pa bomo s številko 1 prav na novo leto. 51 najbolj semplana pesem je When the levee brakes, rock and roll legend Led Zeppelin. Najbolj znani primeri uporabe tega sempla so: Beastie Boys – Rhymin and stealin, ki so ga dejansko prvi odkrili in uporabili ter si s tem nakopali tožbo, kasneje pa ga uporabili še v Watcha want in drugih pesmih; med novejšimi Eminem in množica drugih repperjev ter Massive attack v Man next door; Sophie B Hawkins v svojem hitu Damn I wish I was your lover; Enigma v Return to innocence; Bjork v Army of me in seveda še množica drugih.
Neveljaven email naslov