Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Brez reformatorjev iz 14. in 15. stoletja tudi Lutra ne bi bilo."
Leta 1303, po smrti papeža Bonifacija VIII., se je v Cerkvi začela nekakšna dekadenca, ki je dosegla svoj višek s preselitvijo papeštva v Francijo. Z imenovanjem dveh papežev se je Cerkev razdelila: nekateri so priznali rimskega, nekateri pa avignonskega papeža. V teh kaotičnih razmerah se razraste prodaja Cerkvenih služb, zaradi vzdrževanja dveh papeških dvorov pa se poviša tudi Cerkveni davek. Ko kardinali imenujejo še tretjega papeža, je zmeda popolna. Proti temu stanju nastopi vrsta reformnih gibanj, ki kulminirajo v zahtevah Martina Lutra.
Gost oddaje je zgodovinar dr. Janez Mlinar iz ljubljanske Filozofske fakultete.
V poznem srednjem veku, zlasti po pojavu črne kuge sredi 14. stoletja, se je potreba po religioznosti drastično povečala.
Človek je imel nenasitno potrebo po Bogu, a hkrati potrebo po zelo konkretnem objektu češčenja - zato je bilo v tem obdobju zelo popularno češčenje relikvij, dokončno se uveljavi tudi češčenje Marije kot priprošnjice. Odmev tega dogajanja je recimo na Ptujski Gori: Marija, ki varuje, ki ščiti, ki sprejema ljudi pod svoj plašč. V takratni likovni umetnosti je bil to zelo popularen motiv.
V prihodnjem letu se bo veliko govorilo o Lutru kot začetniku reformacije, čeprav bi ta naziv lahko pripadal tudi komu drugemu. Že v stoletjih pred Lutrom namreč srečamo nekatere poskuse reformacije in različna reformna gibanja.
Že od 11. stoletja naprej se v Cerkvi pojavlja cela vrsta gibanj, pri katerih imajo vidno vlogo predvsem laiki ali pa nižja duhovščina. Od patarenov v Milanu, potem katari, homilijanti in podobna gibanja, ki so vedno hodila zelo na robu - tukaj je bila meja pravovernostjo in krivovernostjo zelo tanka. Tudi Frančišek, ki je danes svetnik, je hodil zelo po meji. Tudi njega lahko štejemo med nosilce takih religioznih gibanj v srednjem veku. Z zlorabami, z nepravilnostmi v Cerkvi, ki potem postanejo vedno bolj očitne v 14. stoletju, se jasno tudi glas teh reformatorjev usmeri proti takim nepravilnostim. Navadno je bilo sporno neko teološko vprašanje, na primer vprašanje transsubstanciacije, dejansko so pa ti reformatorji opozarjali na nepravilnosti znotraj najvišjih slojev znotraj Cerkve: nepotizem, simonija, in podobni pojavi, ki so bili takrat zelo pogosti.
Kako so ti zgodnji reformatorji vplivali na poznejše delovanje Martina Lutra?
Vsekakor brez teh reformatorjev iz 14. in 15. stoletja Lutra ne bi bilo. Družba mora biti za določene spremembe pripravljena in ti reformatorji so bili nekakšni pripravljalci poti. Lutrove ideje so pravzaprav rezultat stanja v družbi: skušal je opozoriti na napake, na slabosti, pomanjkljivosti v družbi in jih tudi reševati. Zlasti politične okoliščine so bile takšne, da se je njegov nauk prijel. Njegovi predhodniki, Hus, Wycliffe, tega niso mogli narediti, četudi bi želeli. Reformacija je torej tudi rezultat nekega razvoja.
891 epizod
Pogovorna oddaja Sedmi dan obravnava temeljna verska in religijska vprašanja. Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter njun vpliv in pomen za človeka s stališča teologije, filozofije, psihologije, zgodovine, sociologije, etnologije, kulture … Gostje so strokovnjaki, večinoma univerzitetni profesorji, za ta področja ter predstavniki verskih skupnosti. Oddaja je na sporedu v nedeljo ob 18.05, pripravljajo jo: Tomaž Gerden, Robert Kralj, Tone Petelinšek..
"Brez reformatorjev iz 14. in 15. stoletja tudi Lutra ne bi bilo."
Leta 1303, po smrti papeža Bonifacija VIII., se je v Cerkvi začela nekakšna dekadenca, ki je dosegla svoj višek s preselitvijo papeštva v Francijo. Z imenovanjem dveh papežev se je Cerkev razdelila: nekateri so priznali rimskega, nekateri pa avignonskega papeža. V teh kaotičnih razmerah se razraste prodaja Cerkvenih služb, zaradi vzdrževanja dveh papeških dvorov pa se poviša tudi Cerkveni davek. Ko kardinali imenujejo še tretjega papeža, je zmeda popolna. Proti temu stanju nastopi vrsta reformnih gibanj, ki kulminirajo v zahtevah Martina Lutra.
Gost oddaje je zgodovinar dr. Janez Mlinar iz ljubljanske Filozofske fakultete.
V poznem srednjem veku, zlasti po pojavu črne kuge sredi 14. stoletja, se je potreba po religioznosti drastično povečala.
Človek je imel nenasitno potrebo po Bogu, a hkrati potrebo po zelo konkretnem objektu češčenja - zato je bilo v tem obdobju zelo popularno češčenje relikvij, dokončno se uveljavi tudi češčenje Marije kot priprošnjice. Odmev tega dogajanja je recimo na Ptujski Gori: Marija, ki varuje, ki ščiti, ki sprejema ljudi pod svoj plašč. V takratni likovni umetnosti je bil to zelo popularen motiv.
V prihodnjem letu se bo veliko govorilo o Lutru kot začetniku reformacije, čeprav bi ta naziv lahko pripadal tudi komu drugemu. Že v stoletjih pred Lutrom namreč srečamo nekatere poskuse reformacije in različna reformna gibanja.
Že od 11. stoletja naprej se v Cerkvi pojavlja cela vrsta gibanj, pri katerih imajo vidno vlogo predvsem laiki ali pa nižja duhovščina. Od patarenov v Milanu, potem katari, homilijanti in podobna gibanja, ki so vedno hodila zelo na robu - tukaj je bila meja pravovernostjo in krivovernostjo zelo tanka. Tudi Frančišek, ki je danes svetnik, je hodil zelo po meji. Tudi njega lahko štejemo med nosilce takih religioznih gibanj v srednjem veku. Z zlorabami, z nepravilnostmi v Cerkvi, ki potem postanejo vedno bolj očitne v 14. stoletju, se jasno tudi glas teh reformatorjev usmeri proti takim nepravilnostim. Navadno je bilo sporno neko teološko vprašanje, na primer vprašanje transsubstanciacije, dejansko so pa ti reformatorji opozarjali na nepravilnosti znotraj najvišjih slojev znotraj Cerkve: nepotizem, simonija, in podobni pojavi, ki so bili takrat zelo pogosti.
Kako so ti zgodnji reformatorji vplivali na poznejše delovanje Martina Lutra?
Vsekakor brez teh reformatorjev iz 14. in 15. stoletja Lutra ne bi bilo. Družba mora biti za določene spremembe pripravljena in ti reformatorji so bili nekakšni pripravljalci poti. Lutrove ideje so pravzaprav rezultat stanja v družbi: skušal je opozoriti na napake, na slabosti, pomanjkljivosti v družbi in jih tudi reševati. Zlasti politične okoliščine so bile takšne, da se je njegov nauk prijel. Njegovi predhodniki, Hus, Wycliffe, tega niso mogli narediti, četudi bi želeli. Reformacija je torej tudi rezultat nekega razvoja.
V tokratni oddaji Sedmi dan se bomo posvetili islamu, najmlajši abrahamski religiji. Če smo kristjani nedavno s postom zaključili, pa so muslimani z njim začeli. Vstopili so v sveti mesec ramazan, ki za njih predstavlja obdobje globokega premišljevanja in duhovne prenove. V oddaji bo novinar Nejc Krevs v pogovoru z zgodovinarjem dr. Draganom Potočnikom iskal vzporednice med judovstvom, krščanstvom in islamom. Kako obeležujemo post, kakšne so verske zapovedi in molitve in kako razumeti Boga?
Naš gost je David Kisilak iz Murske Sobote. Zaposlen je v pisarni tamkajšnjega škofijskega urada evangeličanske cerkve, opravlja pa tudi službo kantorja, torej skrbi za glasbeno podobo bogoslužij. Njegova življenjska zgodba je res pestra. Po izobrazbi je diplomirani upravni organizator, službuje pri evangeličanih, kot vernik pripada občestvu Binkoštne cerkve, njegova žena pa je katoličanka. Vendar pravi, da vera in ljubezen premostita vse razlike.
Ponavljamo pogovor Marka Rozmana s filozofom in prevajalcem Borisom Šinigojem ml. o pomembni duhovni dediščini ruskega religioznega misleca Nikolaja Berdjajeva. Zaznamoval je rusko kulturno vrenje in prerod ruskega pravoslavja pred 1. svetovno vojno, potem pa je po oktobrski revoluciji moral zapustiti domovino.
Velika noč za kristjanke in kristjane ni največji praznik le na občestveni, skupnostni ravni, pač pa predvsem na individualni, osebnostni, ko mora vsak v globini svoje intime vsak dan znova doživeti to Kristusovo vstajensko dramo, ki pomeni svobodo, upanje in radostno življenje. V teh spremenjenih pandemijskih časih se to besedilo Življenja morebiti v vsakem od nas še globlje zarisuje.
Na cvetno nedeljo smo oddajo Sedmi dan pripravili drugače, in sicer s Križevim potom Daneta Zajca. Nekaj let pred smrtjo je pesnik ob upodobitvah Križevega pota slikarja Janeza Bernika, ki jih najdemo v cerkvi svetega Janeza Krstnika v ljubljanskem Trnovem, napisal svojo pesnitev Križev pot. Objavil jo je v zborniku Trnovski krogi iz leta 2003. Tokrat njegovo pesniško umetnino v interpretaciji dramskega igralca Petra Boštjančiča, dobitnika Borštnikovega prstana za igralsko ustvarjanje, predvajamo v Sedmem dnevu, prav na začetku pa bomo poslušali uvodno besedilo Daneta Zajca z naslovom Ecce homo. Prebrala ga bo Jasna Rodošek. Tonsko sta oddajo oblikovali Polona Gantar in Darja Hlavka Godina, pripravila pa jo je Tadeja Krečič Schölten.
V oddaji Sedmi dan bomo s profesorjem na Teološki fakulteti in rekreativnim športnikom dr. Andrejem Šegulo govorili sinergiji med premagovanjem telesnih naporov in veri v Boga. Zakaj mnogi športniki prav v Bogu vidijo moč in iz Njega črpajo vero za športni uspeh? Ali lahko v športnih izzivih prepoznavamo odnos do Presežnega?
V postnem času se pripravljamo na Veliko noč. Njeno sporočilo je zmaga življenja nad smrtjo. V teh časih pa ljudje, tudi verujoči, zelo težko sprejemajo idejo o Jezusovem vstajenju od mrtvih in o življenju po smrti. O tem ponavljamo pogovor Roberta Kralja s katoliškim duhovnikom in pesnikom Markom Rijavcem.
V oddaji Sedmi dan ponavljamo pogovor Roberta Kralja z mag. religiologije in etike Dejanom Levičnikom o angelih. Ta duhovna bitja so omenjana v tradiciji številnih verstev. Veliko vlogo imajo v judovskih in krščanskih spisih ter tudi v islamu.
Pred mesecem dni smo v naši oddaji gostili katoliškega duhovnika, biblicista dr. Maksimilijana Matjaža, profesorja s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava eksegezo Nove zaveze in biblično teologijo. Je tudi predsednik Zavoda Biblično gibanje in glavni urednik revije s tem imenom. Zadnjič smo govorili o tem kako Božja beseda nagovarja sodobnega človeka, kako jo zmoremo ponotranjiti in kako jo radostno predstavljati v vsakdanjem življenju. Tokrat pa to temo nadaljujemo in posebno pozornost namenjamo novozaveznim pismom apostola Pavla.
V tokratni oddaji Sedmi dan bomo govorili o pomenu duhovniškega poklica v sodobnem času. Kakšni so osebni vzgibi, ki v mladem človeku prebudijo željo po vstopu v semenišče? Kako pomembno je za poklicanega sprejeti vlogo pastirja, ki tudi v teh težkih časih koronavirusne pandemije v ljudeh prebuja vero in upanje?
Pred začetkom letošnjega postnega časa ponavljamo oddajo o primerjalni presoji svetopisemskih besedil o skušnjavi in preizkušnji. Ti in sorodni motivi imajo pomembno vlogo tudi v ljudski literaturi. O njihovi obravnavi se je Marko Rozman pogovarjal z literarno zgodovinarko dr. Ireno Avsenik Nabergoj.
Danes podrobno raziskane posamezne faze spanca so na svoj način poznali že v antiki. Ljudje vseh časov so bili prepričani, da lahko sanje povedo o sedanjih in prihodnjih dogodkih prav toliko kot to, kar doživljamo v stanju budnosti. Spraševali so se, ali se Božje misli izražajo v človeških sanjah, in obratno, ali se v sanjah razkrivajo Božji načrti za človeka. O stiku med sanjami in duhovnim se je v ponovitvi oddaje Sedmi dan Robert Kralj pogovarjali z jezuitom Damjanom Ristićem.
Tokratna oddaja Sedmi dan bo v znamenju mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta, ki smo ga obeleževali 27. januarja. Številne komemoracije in obeleževanja so letos, zaradi koronavirusne pandemije, potekala prek spletnih platform. O tej temni plati človeške zgodovine, pa se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem.
Ob nedelji Božje besede v oddaji gostimo biblicista dr. Maksimilijana Matjaža - profesorja s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava eksegezo Nove zaveze in biblično teologijo. Je tudi predsednik Zavoda Biblično gibanje in glavni urednik revije s tem imenom. Kako Božja beseda nagovarja sodobnega človeka, kako jo zmoremo ponotranjiti in kako jo radostno predstavljati v vsakdanjem življenju?
Ponavljamo oddajo o verskih motivih v pravljicah bratov Grimm. Jacob in Wilhelm Grimm sta črpala iz arhetipov in simbolov svetovnih kultur, pa tudi z svoje protestantske, kalvinistične vere. O ustvarjanju obeh bratov je v pogovoru z Robertom Kraljem spregovorila profesorica na pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Milena Mileva Blažić.
Gost tokratne oddaje s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica je katoliški duhovnik Simon Potnik iz Slovenj Gradca. Poleg svoje župnije vodi tudi pastoralno zvezo župnij. Spontano in iskreno spregovori o številnih dilemah, ki jih pred vse nas postavlja sodobni čas.
V prvi oddaji letošnjega leta je naš gost celjski upokojeni škof dr.Stanko Lipovšek. Spregovorili smo o številnih dilemah sodobnega krščanstva. Seveda se ne moremo izogniti tudi tem pandemijskim preizkušnjam, ki pa so po svoje za vse nas na nek način tudi milostna priložnost, da v svojo prihodnost tkemo več solidarnosti, sočutja in dialoga.
V zadnji oddaji Sedmi dan v letošnjem koledarskem letu smo vam pripravili prerez različnih zanimivih tem, ki smo jih obravnavali v letu 2020.
V tokratni oddaji Sedmi dan se bo o Egeriji, eni redkih ženskih antičnih avtoric s frančiškanom Janom Dominikom Bogatajem pogovarjal novinar Nejc Krevs. Egerijin potopis s konca 4. stol. ponuja neprecenljiv zaklad informacij za različna področja proučevanja, kot so: arheologija in topografija Svete dežele, oblikovanje krščanskega bogoslužja, zgodovina meniškega življenja, razvoj latinskega jezika, svetopisemska eksegeza in nasploh pojav romanj v pozni antiki.
V tokratni oddaji se bomo poklonili spominu na najstarejšega slovenskega škofa dr. Jožefa Smeja, ki se je pred dnevi preselil v večnost v svojem 99 .letu. Njegov pomemben ustvarjalni znanstveno raziskovalni angažma pri proučevanju slovenskega jezika, zlasti prekmurščine, nam bo pomagal osvetliti akademik prof. dr. Marko Jesenšek.
Neveljaven email naslov