Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Brez reformatorjev iz 14. in 15. stoletja tudi Lutra ne bi bilo."
Leta 1303, po smrti papeža Bonifacija VIII., se je v Cerkvi začela nekakšna dekadenca, ki je dosegla svoj višek s preselitvijo papeštva v Francijo. Z imenovanjem dveh papežev se je Cerkev razdelila: nekateri so priznali rimskega, nekateri pa avignonskega papeža. V teh kaotičnih razmerah se razraste prodaja Cerkvenih služb, zaradi vzdrževanja dveh papeških dvorov pa se poviša tudi Cerkveni davek. Ko kardinali imenujejo še tretjega papeža, je zmeda popolna. Proti temu stanju nastopi vrsta reformnih gibanj, ki kulminirajo v zahtevah Martina Lutra.
Gost oddaje je zgodovinar dr. Janez Mlinar iz ljubljanske Filozofske fakultete.
V poznem srednjem veku, zlasti po pojavu črne kuge sredi 14. stoletja, se je potreba po religioznosti drastično povečala.
Človek je imel nenasitno potrebo po Bogu, a hkrati potrebo po zelo konkretnem objektu češčenja - zato je bilo v tem obdobju zelo popularno češčenje relikvij, dokončno se uveljavi tudi češčenje Marije kot priprošnjice. Odmev tega dogajanja je recimo na Ptujski Gori: Marija, ki varuje, ki ščiti, ki sprejema ljudi pod svoj plašč. V takratni likovni umetnosti je bil to zelo popularen motiv.
V prihodnjem letu se bo veliko govorilo o Lutru kot začetniku reformacije, čeprav bi ta naziv lahko pripadal tudi komu drugemu. Že v stoletjih pred Lutrom namreč srečamo nekatere poskuse reformacije in različna reformna gibanja.
Že od 11. stoletja naprej se v Cerkvi pojavlja cela vrsta gibanj, pri katerih imajo vidno vlogo predvsem laiki ali pa nižja duhovščina. Od patarenov v Milanu, potem katari, homilijanti in podobna gibanja, ki so vedno hodila zelo na robu - tukaj je bila meja pravovernostjo in krivovernostjo zelo tanka. Tudi Frančišek, ki je danes svetnik, je hodil zelo po meji. Tudi njega lahko štejemo med nosilce takih religioznih gibanj v srednjem veku. Z zlorabami, z nepravilnostmi v Cerkvi, ki potem postanejo vedno bolj očitne v 14. stoletju, se jasno tudi glas teh reformatorjev usmeri proti takim nepravilnostim. Navadno je bilo sporno neko teološko vprašanje, na primer vprašanje transsubstanciacije, dejansko so pa ti reformatorji opozarjali na nepravilnosti znotraj najvišjih slojev znotraj Cerkve: nepotizem, simonija, in podobni pojavi, ki so bili takrat zelo pogosti.
Kako so ti zgodnji reformatorji vplivali na poznejše delovanje Martina Lutra?
Vsekakor brez teh reformatorjev iz 14. in 15. stoletja Lutra ne bi bilo. Družba mora biti za določene spremembe pripravljena in ti reformatorji so bili nekakšni pripravljalci poti. Lutrove ideje so pravzaprav rezultat stanja v družbi: skušal je opozoriti na napake, na slabosti, pomanjkljivosti v družbi in jih tudi reševati. Zlasti politične okoliščine so bile takšne, da se je njegov nauk prijel. Njegovi predhodniki, Hus, Wycliffe, tega niso mogli narediti, četudi bi želeli. Reformacija je torej tudi rezultat nekega razvoja.
892 epizod
Pogovorna oddaja Sedmi dan obravnava temeljna verska in religijska vprašanja. Iz različnih vidikov osvetljujemo vero in religijo ter njun vpliv in pomen za človeka s stališča teologije, filozofije, psihologije, zgodovine, sociologije, etnologije, kulture … Gostje so strokovnjaki, večinoma univerzitetni profesorji, za ta področja ter predstavniki verskih skupnosti. Oddaja je na sporedu v nedeljo ob 18.05, pripravljajo jo: Tomaž Gerden, Robert Kralj, Tone Petelinšek..
"Brez reformatorjev iz 14. in 15. stoletja tudi Lutra ne bi bilo."
Leta 1303, po smrti papeža Bonifacija VIII., se je v Cerkvi začela nekakšna dekadenca, ki je dosegla svoj višek s preselitvijo papeštva v Francijo. Z imenovanjem dveh papežev se je Cerkev razdelila: nekateri so priznali rimskega, nekateri pa avignonskega papeža. V teh kaotičnih razmerah se razraste prodaja Cerkvenih služb, zaradi vzdrževanja dveh papeških dvorov pa se poviša tudi Cerkveni davek. Ko kardinali imenujejo še tretjega papeža, je zmeda popolna. Proti temu stanju nastopi vrsta reformnih gibanj, ki kulminirajo v zahtevah Martina Lutra.
Gost oddaje je zgodovinar dr. Janez Mlinar iz ljubljanske Filozofske fakultete.
V poznem srednjem veku, zlasti po pojavu črne kuge sredi 14. stoletja, se je potreba po religioznosti drastično povečala.
Človek je imel nenasitno potrebo po Bogu, a hkrati potrebo po zelo konkretnem objektu češčenja - zato je bilo v tem obdobju zelo popularno češčenje relikvij, dokončno se uveljavi tudi češčenje Marije kot priprošnjice. Odmev tega dogajanja je recimo na Ptujski Gori: Marija, ki varuje, ki ščiti, ki sprejema ljudi pod svoj plašč. V takratni likovni umetnosti je bil to zelo popularen motiv.
V prihodnjem letu se bo veliko govorilo o Lutru kot začetniku reformacije, čeprav bi ta naziv lahko pripadal tudi komu drugemu. Že v stoletjih pred Lutrom namreč srečamo nekatere poskuse reformacije in različna reformna gibanja.
Že od 11. stoletja naprej se v Cerkvi pojavlja cela vrsta gibanj, pri katerih imajo vidno vlogo predvsem laiki ali pa nižja duhovščina. Od patarenov v Milanu, potem katari, homilijanti in podobna gibanja, ki so vedno hodila zelo na robu - tukaj je bila meja pravovernostjo in krivovernostjo zelo tanka. Tudi Frančišek, ki je danes svetnik, je hodil zelo po meji. Tudi njega lahko štejemo med nosilce takih religioznih gibanj v srednjem veku. Z zlorabami, z nepravilnostmi v Cerkvi, ki potem postanejo vedno bolj očitne v 14. stoletju, se jasno tudi glas teh reformatorjev usmeri proti takim nepravilnostim. Navadno je bilo sporno neko teološko vprašanje, na primer vprašanje transsubstanciacije, dejansko so pa ti reformatorji opozarjali na nepravilnosti znotraj najvišjih slojev znotraj Cerkve: nepotizem, simonija, in podobni pojavi, ki so bili takrat zelo pogosti.
Kako so ti zgodnji reformatorji vplivali na poznejše delovanje Martina Lutra?
Vsekakor brez teh reformatorjev iz 14. in 15. stoletja Lutra ne bi bilo. Družba mora biti za določene spremembe pripravljena in ti reformatorji so bili nekakšni pripravljalci poti. Lutrove ideje so pravzaprav rezultat stanja v družbi: skušal je opozoriti na napake, na slabosti, pomanjkljivosti v družbi in jih tudi reševati. Zlasti politične okoliščine so bile takšne, da se je njegov nauk prijel. Njegovi predhodniki, Hus, Wycliffe, tega niso mogli narediti, četudi bi želeli. Reformacija je torej tudi rezultat nekega razvoja.
V tokratni oddaji se bomo poklonili spominu na najstarejšega slovenskega škofa dr. Jožefa Smeja, ki se je pred dnevi preselil v večnost v svojem 99 .letu. Njegov pomemben ustvarjalni znanstveno raziskovalni angažma pri proučevanju slovenskega jezika, zlasti prekmurščine, nam bo pomagal osvetliti akademik prof. dr. Marko Jesenšek.
Tokratno oddajo Sedmi dan, na tretjem programu Radia Slovenija, posvečamo 40. obletnici smrti ljubljanskega nadškofa dr. Jožefa Pogačnika, ki je bil večplastno nadarjen duhovnik, pisatelj, katehet in desna roka Božjega služabnika Antona Vovka. Z imenovanjem za nadškofa, je Jožef Pogačnik postal pomembna cerkvena osebnost, ki je močno prispevala k razvoju Cerkve na Slovenskem. O njegovem življenju, delu in vplivu, se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z upokojenim profesorjem dr. Bogdanom Kolarjem s katedre za zgodovino Cerkve in patrologije, Teološke fakultete.
V tokratni oddaji s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica je naš gost zlatomašnik Niko Marovt - župnik župnije Svetega Petra v Bučah in Svete Marije Vnebovzete v Kozjem.
V času zdravstvene krize zaradi epidemije bolezni covid -19, se soočamo tudi z večjim stresom in nekateri tudi s travmatičnimi izkušnjami. Zato ponavljamo oddajo, v kateri njen avtor Marko Rozman sprašuje družinskega terapevta dr. Janeza Sečnika, kako verski občutki vplivajo na premagovanje stresa. O tem je bilo opravljeno tudi več raziskav.
Gost v oddaji, pastor evangelijske Cerkve Dobrega pastirja Novo mesto dr. Daniel Brkič je nedavno izdal knjigo z naslovom »Ali ima Bog črno piko? Eseji o trpljenju«, v kateri se ukvarja z vprašanji teodiceje. V drugem delu oddaje Sedmi dan vas vabimo, da prisluhnete njegovim razmišljanjem, kaj so o tej temi pisali predvsem krščanski pisci.
V tokratni praznični oddaji gostimo evangeličanskega škofa mag.Leona Novaka iz Murske Sobote. Tema: simbolna sporočilnost obeh praznikov – dneva reformacije in spomina na rajne, tudi v luči sedanjih sociokulturnih izzivov.
V oddaji Sedmi dan bomo z dr. Matjažem Celarcem, duhovnikom in asistentom pri katedri za Sveto pismo in judovstvo Teološke fakultete v Ljubljani, odkrivali pomen odnosa, ki ga imajo mladi do vere in spoznali zgodbo preminulega Carla Acutisa, računalniškega genija, ki je bil nedavno beatificiran in predstavlja danes mnogim mladim zgled življenja po Kristusu.
Niz oddaj z naslovom "Vplivne ženske v Cerkvi" nadaljujemo z oddajo o Julijani iz Norwicha, srednjeveški anahoreti (puščavnici) iz poznega 14. stoletja in avtorici vplivnega spisa "Razodetja Božje ljubezni". Zanimalo nas je, kaj je v središču anahoretskega načina življenja. Kateri so glavni poudarki njene teologije in ali je vplivala tudi na sodobno feministično misel? Naš gost je eminenten filozof in teolog prof. dr. Denys Turner, poznavalec poznoantičnega in srednjeveškega krščanskega izročila in predavatelj na najuglednejših univerzah Cambridge, Yale in Princeton. Leta 2011 je objavil tudi študijo z naslovom "Julijana iz Norwicha: teologinja". Foto: Wikipedija
»Vsi bratje«. Takšen je naslov nove enciklike, ki jo je papež Frančišek podpisal na grobu svetega Frančiška v Assisiju, obelodanil pa na svetnikov god v Vatikanu. Gre za njegovo tretjo okrožnico, ki v en dokument združuje temeljne družbene teme njegovega pontifikata. Osrednji je poziv k bratstvu, ki pa ga papež Frančišek razume skozi konkretna dejanja posameznikov, držav in njihovih voditeljev.
Ljubljanski pomožni škof in profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Anton Jamnik je avtor spremne besede v delu "Kje je Bog v času koronavirusa?" avtorja Johna C. Lennoxa. Gre za po obsegu skromno delo, a njegova vsebina odpira številna presežna in bivanjska vprašanja v času pandemije covida-19. Kje je Bog v času pandemije? Ali nas Bog kaznuje za grehe z boleznijo covid- 19? Zakaj dopušča koronavirusno bolezen? Škof dr. Anton Jamnik odgovarja na omenjena vprašanja skozi prizmo svojih razmišljanj in avtorja Johna C. Lennoxa knjižice »Kje je Bog v času koronavirusa?«.
V oddaji Sedmi dan govorimo o najpomembnejšem judovskem prazniku, Jom Kipurju. Verniki ga praznujejo v sedmem mesecu judovskega koledarja in ga med drugim obeležujejo s 25-urnim postom in v tem času tudi ne smejo delati. Tradicijo, obredje in praznovanje tako imenovanega Jom Kipurja nam v oddaji pojasnjuje dr. Samo Skralovnik s katedre za Sveto pismo in judovstvo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani
Spraševanje Boga zakaj nedolžni trpijo, zakaj ne ustavi zla je skupno vsem trem monoteističnim religijam. Številni krščanski teologi so poskušali razložiti to težko vprašanje, ki je povezano tudi s človekovo svobodno voljo in njegovimi napačnimi odločitvami. Sv. Tomaž Akvinski je menil, da človeško trpljenje izhaja iz ločenosti od Boga. Z vprašanji teodiceje se veliko ukvarja tudi pastor Evangelijske cerkve Dobrega pastirja Novo mesto dr. Daniel Brkič. O tem je nedavno izdal tudi knjigo, zbirko esejev o trpljenju z naslovom »Ali ima Bog črno piko?«
Tomaž More ali po angleško Thomas More je najbolj znan po svojem spisu o idealni družbi z naslovom Utopija. Gre za vpliven spis na pragu novega veka. Poleg tega, da je bil More pravnik, pisatelj, politik, je bil globoko verujoč kristjan. Naredil je briljantno politično kariero in postal celo drugi človek v kraljestvu, takoj za razvpitim kraljem Henrikom VIII. A na koncu je plačal z življenjem, ker se ni hotel pokoriti samovolji kralja, ki se je oklical za vrhovno avtoriteto Cerkve na Angleškem. Katoliška Cerkev ga je leta 1935 razglasila za svetnika. O manj znanih potezah njegove osebnosti in njegovega dela ponavljamo pogovor z arhivistko za starejše gradivo v Arhivu Republike Slovenije in docentko za zgodovino zgodnjega novega veka na oddelku za zgodovino FF v Ljubljani dr. Lilijano Žnidaršič Golec.
Praznik Marijinega rojstva krščanski svet obhaja že od prvih stoletij, njegov začetek pa je vzhodu. Gre za praznik veselja, povezan s skrivnostjo odrešenja. O njem in o kronanci Marijine podobe, bosta v ponovitvi oddaje spregovorila direktorica Romarskega urada na Brezjah dr. Andreja Eržen Firšt ter rektor in gvardijan svetišča Marije Pomagaj na Brezjah dr. Robert Bahčič.
Kurdi - starodavno bližnjevzhodno ljudstvo ima pestro medversko in medkulturno podobo. Čeprav veljajo za eno večjih etničnih skupin na Bližnjem vzhodu, je ta 30 milijonski narod še vedno brez lastne države. Gost v oddaji je docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primož Štrbenc.
Pregled nekaterih motivov skušnjave in preizkušnje v Svetem pismu ter drugod v svetovni literaturi kaže, da imajo ti in sorodni motivi zelo pomembno mesto tako v ljudski kulturi kot v pisnih dokumentih.
Skromni kapucinski redovnik in duhovnik pater Pij je eden od najbolj znanih in priljubljenih svetnikov 20. stoletja. Zaradi njegovih stigm in čudežev, ki so mu jih pripisovali, so ga že v času njegovega življenja imeli za svetnika. Prav nedavno je pri založbi Družina izšla knjiga z njegovimi besedili. O delovanju sv. Pija iz Pietrelcine se je Robert Kralj pogovarjal s kapucinom Jaroslavom Kneževičem.
Ep o Gligamešu naj bi nastal pred štiri tisoč leti, nekaj stoletij pred hebrejskimi bibličnimi besedili. Dvanajst klinopisnih tablic vsebuje motive, ki so zelo podobni bibličnim, denimo opis vesoljnega potopa. O primerjavi med epom o Gilgamešu in biblijo se je Peter Frank pogovarjal z biblicistom dr. Marjanom Peklajem.
V tokratni oddaji s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica, je naš gost Peter Leskovar - župnik župnije Svetega Egidija v Zrečah in Svetega Lovrenca na Stranicah.
Tokratno oddajo Sedmi dan posvečamo Mojzesu, znameniti starozavezni biblični osebnosti o kateri se zdi, da vsi veliko vemo, a vse premalo slišimo ali o njej govorimo. Mojzesu, ki ima velik verski in simbolni pomen v judovstvu, krščanstvu in islamu, v hebrejščini pravimo Moše, v arabščini pa Musa. O tem duhovnem in vojaškem voditelju, ki je svoje hebrejsko ljudstvo vodil na poti iz suženjstva v svobodo, se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z biblicistom in teologom, akademikom dr. Jožetom Krašovcem.
Neveljaven email naslov