Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mihovil Logar se je rodil 6. oktobra 1902 na Reki. Kompozicijo je študiral v Pragi pri Jozefu Suku. Zaradi fašističnega nasilja v rojstnem kraju se je po študiju leta 1927 preselil v Beograd. Tam je ostal do konca življenja. Bil je profesor, najprej na tedanji srednji glasbeni šoli. Takoj po vojni je bil izvoljen za izrednega, potem pa tudi rednega profesorja na Glasbeni akademiji v Beogradu, kjer deloval vse do leta 1972. Poleg profesorskih dejavnosti je opravljal tudi funkcijo predsednika Združenja skladateljev Srbije, pogosto je nastopal kot pianist ter bil dejaven na področju glasbene publicistike. Svoje prve kritike je prispeval za časopis Maska, ki je začel izhajati leta 1920. Takrat komaj osemnajstletni Logar je za Masko napisal kritiko koncerta Marija Kogoja. Skladatelj je umrl v svojem 96. letu starosti v Beogradu, svoja zadnja dela pa je napisal okoli leta 1990, torej le osem let pred smrtjo.
21 epizod
Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Mihovil Logar se je rodil 6. oktobra 1902 na Reki. Kompozicijo je študiral v Pragi pri Jozefu Suku. Zaradi fašističnega nasilja v rojstnem kraju se je po študiju leta 1927 preselil v Beograd. Tam je ostal do konca življenja. Bil je profesor, najprej na tedanji srednji glasbeni šoli. Takoj po vojni je bil izvoljen za izrednega, potem pa tudi rednega profesorja na Glasbeni akademiji v Beogradu, kjer deloval vse do leta 1972. Poleg profesorskih dejavnosti je opravljal tudi funkcijo predsednika Združenja skladateljev Srbije, pogosto je nastopal kot pianist ter bil dejaven na področju glasbene publicistike. Svoje prve kritike je prispeval za časopis Maska, ki je začel izhajati leta 1920. Takrat komaj osemnajstletni Logar je za Masko napisal kritiko koncerta Marija Kogoja. Skladatelj je umrl v svojem 96. letu starosti v Beogradu, svoja zadnja dela pa je napisal okoli leta 1990, torej le osem let pred smrtjo.
Že pred prihodom na IRCAM, leta 1982, se je skladateljica seznanila z delom francoskih spektralistov, Gérarda Griseyja in Tristana Muraila, katerih kompozicijske tehnike so temeljile na računalniški analizi zvočnega spektra. Ta analitični pristop je Saariaho navdihnil, da je razvila svojo lastno metodo za ustvarjanje harmonskih struktur, pa tudi natančne zapise za uporabo flažoletov, mikrotonalnosti in podrobnega kontinuuma zvoka, ki se razširja od čistega tona do neuglašenega hrupa. Na IRCAMU-u se je tako naučila programiranja, razvila je več računalniško podprtih tehnik komponiranja, izpopolnila pa je tudi svoje znanje v delu z magnetofonskim trakom in elektroniko v živo. Zlasti od devetdesetih let naprej se elektronika v delih Kaije Saariaho pojavlja kot pomembna nadgradnja orkestracije – kot dodatna zvočna plast, tesno prepletena z akustično naravo instrumentov. Tak način obravnave zvoka je v njena dela vnesel veliko organskosti in prožnosti. Zlasti skladbe, v katerih je ob pomoči elektronike poudarjala tudi prostorskost zvoka, zvenijo kot bogate, večplastne zvočne krajine. Tako je na primer njeno delo Lonh za sopran in elektroniko iz leta 1996.
Neveljaven email naslov