Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Današnjo oddajo začenjamo s pogovorom z doktorjem Evgenom Bavčarjem, ki je po nagradi Evropskega parlamenta državljan Evrope pred enim tednom včeraj prejel tudi nagrado vitez legije časti, najvišje francosko odlikovanje. O položaju Slovencev v Srbiji pa tudi o trudu za ohranjanje slovenstva in slovenskega jezika pri mlajši generaciji bomo govorili s profesorico Majo Djukanović s Filološke fakultete v Beogradu. Pogovarjali smo se tudi z amaterskim slikarjem Ivanom Kosmosom, Slovencem, ki že dolga leta živi v Splitu in je član Slovenskega kulturnega društva Triglav. Ob koncu oddaje pa boste slišali, kako se otroci, stari od 12 do 15 let učijo slovenskega jezika ob likovnem ustvarjanju v Radencih ob Kolpi.
Dr. Evgena Bavčarja, doma iz Lokavca, ki v Parizu živi in ustvarja že 44 let, smo v naših oddajah že spoznali. Filozof, vsestranski umetnik, publicist in raziskovalec, je v mnogih stvareh tudi povezovalec dveh dežel, Francije in Slovenije. Po nagradi Evropskega parlamenta – Državljan Evrope pred tednom dni, je včeraj za svoje delo in prizadevanja prejel tudi nagrado vitez legije časti, najvišje francosko odlikovanje. Mojca Delač ga je ob tem povabila pred radijski mikrofon, in v nekaj minutah sta prekrižarila desetletja spominov, vtisov, iskanje navdihov, novih oblik svetlobe in novih izzivov. Vseskozi pa sta kot rdečo nit vlekla Slovence po svetu, med katerimi je dr. Bavčar tudi sam že več desetletij in slovensko skupnost v Parizu seveda zelo dobro pozna.
V Srbiji po nekaterih podatkih biva več kot 5000 Slovencev, v Beogradu , kjer se združujejo v slovenskem društvu Sava jih je blizu 1700. Veliko dejavnosti gojijo v društvu, velik poudarek pa dajejo kulturni in ohranjanju slovenskega jezika. S slovensko skupnostjo v srbski prestolnici je tesno povezana tudi profesorica na Filološki fakulteti v Beogradu Maja Djukanović, sicer tudi predstavnica v nacionalnem svetu slovenske manjšine in tudi članica Sveta za Slovence po svetu iz Srbije. O položaju Slovencev v Srbiji in njihovi dejavnosti pa tudi ohranjanju slovenstva in slovenskega jezika med mlajšo generacijo je Maja Djukanovič nekaj več povedala v pogovoru z Lili Brunec.
Veliko Slovencev si je svoj novi dom poiskalo v republikah nekdanje Jugoslavije. Razlogi za to so različni, prevladovalo pa je iskanje službe v prostoru nekdanje države. Veliko Slovencev je odšlo v Dalmacijo, med njimi tudi Ivan Kosmos iz Splita, ki pa je najprej živel tudi v drugih hrvaških obmorskih mestih. Zdaj skoraj čisto pravi Dalmatinec slovenskega porekla je član Slovenskega kulturnega društva Triglav, ki bo prihodnje leto proslavilo 25 let delovanja. Ivan Kosmos je kot amaterski slikar obiskal Slovenijo v času likovne akademije v Pišecah pri Brežicah.
Še dve kratki novici:
Množica Slovencev in prijateljev Slovenije na Nizozemskem je obiskala jubilejni tradicionalni piknik, ki ga je na praznično soboto organiziralo Združenje prijateljev Slovenije v Utrechtu ob 25. obletnici samostojnosti naše ljube Slovenije in ob 25. obletnici obstoja Združenja prijateljev Slovenije na Nizozemskem. Osrednji govornik, Uroš Malnaršič, predsednik Združenja, je slavnostnemu gostu, slovenskemu veleposlaniku na Nizozemskem, Romanu Kirnu, predal še svež izvod jubilejne Lipe, glasila, ki ga Združenje izdaja že 25 let.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Sodelujoči na natečaju morajo svoja še neobjavljena dela poslati najkasneje do 30. Oktobra letos. Več informacij lahko najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
868 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Današnjo oddajo začenjamo s pogovorom z doktorjem Evgenom Bavčarjem, ki je po nagradi Evropskega parlamenta državljan Evrope pred enim tednom včeraj prejel tudi nagrado vitez legije časti, najvišje francosko odlikovanje. O položaju Slovencev v Srbiji pa tudi o trudu za ohranjanje slovenstva in slovenskega jezika pri mlajši generaciji bomo govorili s profesorico Majo Djukanović s Filološke fakultete v Beogradu. Pogovarjali smo se tudi z amaterskim slikarjem Ivanom Kosmosom, Slovencem, ki že dolga leta živi v Splitu in je član Slovenskega kulturnega društva Triglav. Ob koncu oddaje pa boste slišali, kako se otroci, stari od 12 do 15 let učijo slovenskega jezika ob likovnem ustvarjanju v Radencih ob Kolpi.
Dr. Evgena Bavčarja, doma iz Lokavca, ki v Parizu živi in ustvarja že 44 let, smo v naših oddajah že spoznali. Filozof, vsestranski umetnik, publicist in raziskovalec, je v mnogih stvareh tudi povezovalec dveh dežel, Francije in Slovenije. Po nagradi Evropskega parlamenta – Državljan Evrope pred tednom dni, je včeraj za svoje delo in prizadevanja prejel tudi nagrado vitez legije časti, najvišje francosko odlikovanje. Mojca Delač ga je ob tem povabila pred radijski mikrofon, in v nekaj minutah sta prekrižarila desetletja spominov, vtisov, iskanje navdihov, novih oblik svetlobe in novih izzivov. Vseskozi pa sta kot rdečo nit vlekla Slovence po svetu, med katerimi je dr. Bavčar tudi sam že več desetletij in slovensko skupnost v Parizu seveda zelo dobro pozna.
V Srbiji po nekaterih podatkih biva več kot 5000 Slovencev, v Beogradu , kjer se združujejo v slovenskem društvu Sava jih je blizu 1700. Veliko dejavnosti gojijo v društvu, velik poudarek pa dajejo kulturni in ohranjanju slovenskega jezika. S slovensko skupnostjo v srbski prestolnici je tesno povezana tudi profesorica na Filološki fakulteti v Beogradu Maja Djukanović, sicer tudi predstavnica v nacionalnem svetu slovenske manjšine in tudi članica Sveta za Slovence po svetu iz Srbije. O položaju Slovencev v Srbiji in njihovi dejavnosti pa tudi ohranjanju slovenstva in slovenskega jezika med mlajšo generacijo je Maja Djukanovič nekaj več povedala v pogovoru z Lili Brunec.
Veliko Slovencev si je svoj novi dom poiskalo v republikah nekdanje Jugoslavije. Razlogi za to so različni, prevladovalo pa je iskanje službe v prostoru nekdanje države. Veliko Slovencev je odšlo v Dalmacijo, med njimi tudi Ivan Kosmos iz Splita, ki pa je najprej živel tudi v drugih hrvaških obmorskih mestih. Zdaj skoraj čisto pravi Dalmatinec slovenskega porekla je član Slovenskega kulturnega društva Triglav, ki bo prihodnje leto proslavilo 25 let delovanja. Ivan Kosmos je kot amaterski slikar obiskal Slovenijo v času likovne akademije v Pišecah pri Brežicah.
Še dve kratki novici:
Množica Slovencev in prijateljev Slovenije na Nizozemskem je obiskala jubilejni tradicionalni piknik, ki ga je na praznično soboto organiziralo Združenje prijateljev Slovenije v Utrechtu ob 25. obletnici samostojnosti naše ljube Slovenije in ob 25. obletnici obstoja Združenja prijateljev Slovenije na Nizozemskem. Osrednji govornik, Uroš Malnaršič, predsednik Združenja, je slavnostnemu gostu, slovenskemu veleposlaniku na Nizozemskem, Romanu Kirnu, predal še svež izvod jubilejne Lipe, glasila, ki ga Združenje izdaja že 25 let.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Sodelujoči na natečaju morajo svoja še neobjavljena dela poslati najkasneje do 30. Oktobra letos. Več informacij lahko najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Predstavljamo zgodbo doktoranta na ameriškem Harvardu Naceta Zavrla, ki se ukvarja z zgodovino filma in filmsko teorijo, pogovarjamo se z Aleksandro Verbošt, ki štiri leta biva na Novi Zelandiji, kjer je zaposlena v šoli za otroke s posebnimi potrebami, poučuje pa tudi slovenščino. Ustavljamo se na severu Evrope in se s predsednikom Slovenske zveze na Švedskem Alojzem Macuhom oziramo k delovnim načrtom ob začetku leta v tamkajšnji slovenski skupnosti, pregledali pa smo tudi utrip v minulem letu. Seznanjamo pa vas tudi z nagradnim natečajem Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska in podiplomska dela s področja izseljenstva in zamejstva.
Prvo zgodbo v novem letu bo spisala doktorica Urška Velikonja, profesorica prava na univerzi Georgetown v Washingtonu, ki raziskuje področje finančnega kriminala. Veliko se ukvarja z ameriškim trgom vrednostnih papirjev ter s kršitvami pravil na njem. Med drugim razloži, kaj je trgovanje z notranjimi informacijami in prirejanje računovodskih knjig ter kako ameriški regulator ukrepa proti temu. Skupaj s sogovorniki iz organizacij, ki v Sloveniji delujejo na področju ohranjanja stika s slovenskimi izseljenci in zdomci, pa smo potegnili črto pod minulo leto ter napovedali najpomembnejše dogodke v letošnjem.
V zadnji letošnji oddaji predstavljamo zgodbi podoktorske raziskovalke gozdarstva Ane Stritih iz Nemčije in nevrokirurginje dr. Martine Šebök, ki deluje v Švici, ustavljamo se v Porurju, kjer deluje pevski zbor Slovenski Cvet, podajamo pa se tudi na sever Evrope , kjer že diši po slaščicah, ki nastajajo pod rokami Saše Arhar, ki že deset let živi na Finskem.
Tokratna oddaja je praznično obarvana. Slovenci v Rimu so že zaznamovali torkov državni praznik, Dan samostojnosti in enotnosti, tudi z nagovorom novega slovenskega veleposlanika pri Svetem sedežu Franca Buta. O pomenu božiča in o božičnih tradicijah smo povprašali patra Martina Krizologa Cimermana, ki že 31 let vodi slovensko cerkev na Manhattnu. O decembrskih praznovanjih tudi z rojaki iz Nove Zelandije, Kanade, ZDA ter nekaterih evropskih držav. V Ljubljani pa je potekal tradicionalni simpozij slovenskih raziskovalcev v tujini.
Tokrat je naš gost ameriški Slovenec, zgodovinar Joe Valenčič. Rojen je bil v Ameriki, že od rojstva živi v Clevelandu, kjer je največja slovenska skupnost zunaj meja Slovenije. Joe Valenčič je v slovenski skupnosti nadvse aktiven, je vodja slovenskega glasbenega muzeja v Clevelandu, organizator znanega festivala Kranjskih klobas, sodeluje na dolgoletnem festivalu slovensko ameriške polke ob zahvalnem dnevu, vodi slovensko radijsko oddajo, je predsednik clevelandske podružnice Slovenske narodne podporne Jednote, predvsem pa velik promotor slovenstva, slovenske kulture, glasbe in kulinarike med Slovenci v Ohiu.
V oddaji vas bomo seznanili z dramskimi izseljenskimi besedili v prekmurščini, ki so nastajala med prekmurskimi izseljenci v Bethlehemu v Pensilvaniji, ustavili se bomo na 9. Dnevih slovenskega filma v Beogradu, gostili bomo lektorico slovenskega jezika v Bukarešti Katarino Dovč, odpravili pa se bomo tudi k Slovencem na Švedsko, ki za ta konec tedna pripravljajo veliko glasbeno prireditev, zbrane pa bo obiskal tudi Miklavž.
Z začetkom decembra vstopamo v praznično vzdušje, ko se po vsej Sloveniji prižigajo praznične luči. Prihodnji teden bo otroke obiskal Miklavž, tradicijo miklavževanja pa ohranjajo tudi številni Slovenci, ki živijo v tujini. V Belgiji je slovenske otroke Miklavž že obiskal, in sicer sinoči v Bruslju – na čarobnem večeru, obarvanem tudi s humanitarno noto, se je zbralo 150 Slovencev iz vse Belgije. V oddaji gostimo tudi Evo Šprager, ki že 20 let živi v Bolgariji in razloži, kakšni so tam praznični običaji. 20-ega decembra recimo Bolgari prekadijo hišo, da odženejo slabe sile, kar je zanje nekakšen uvod v praznovanje božiča. Poklicali pa smo tudi na Nizozemsko, saj je tamkajšnja Slovenska folklorna skupina praznovala 70-letnico delovanja.
Najprej se odpravljamo v Nemčijo, naša gostja pa je Ljubljančanka Valentina Gregorčič, ki tam biva in dela že nekaj let, po študiju marketinga in trajnostnega poslovanja na ljubljanski ekonomski fakulteti jo je nadaljnja izobraževalna pot odpeljala v tujino. Ustavljamo se še v bosansko hercegovski prestolnici Sarajevo, kjer se bodo začeli Dnevi Slovenskega filma, podrobnosti o letošnjem programu te prireditve nam bo povedal lektor slovenskega jezika na sarajevski univerzi Pavel Ocepek. Potujemo pa tudi k slovenskim rojakom v ameriški Ohio in se ustavljamo na tradicionalnem festivalu slovensko ameriške polke, ki se začenja v Clevelandu.
Tokrat gostimo Matejo Borec Povirk, Štajerko, ki že 15 let živi v bližini Clevelanda v ameriški zvezni državi Ohio. Sprva je študirala navtiko, zdaj je zaposlena v logistiki. Med potomci Slovencev v Clevelandu si prizadeva širiti zavedanje o najpomembnejših slovenskih običajih, ki, kot pravi, niso le polka, kranjske klobase in slivovec. Prav ta teden so se sicer Slovenci v Clevelandu znova pridružili akciji tradicionalnega slovenskega zajtrka in ga razdeljevali ameriškim šolarjem. V Torontu v Kanadi je pred vrati zimski market, na katerem so na voljo slovenski izdelki, v Tuzli v Bosni in Hercegovini pa so imeli srečanje slovenskih pevskih zborov.
V oddaji gostimo novinarja in urednika slovenske radijske oddaje Okence v Slovenijo Mirka Vasleta iz Argentine, ki se te dni mudi v Sloveniji. Pozornost namenjamo 11. Dnevom slovenske kulture, ki jih pripravljajo Slovenci v Novem Sadu, ustavljamo se na 22. Srečanju učencev slovenskega dopolnilnega pouka v Bosni in Hercegovini, ki je v organizaciji slovenskega društva Triglav potekalo v Banja Luki, v oddaji pa nekaj prostora namenjamo tudi veselim martinovanjemu, ki jih pripravljajo v slovenskih skupnostih v tujini.
V tokratni oddaji gostimo doktorico znanosti s področja biomedicine Polono Šafarič Tepeš, ki se ukvarja z onkološko ginekologijo. V laboratoriju največje mreže zdravstvenih storitev ameriške zvezne države New York, v okviru katere na leto zdravijo 2 milijona ljudi, preučuje endometriozo, kronično bolezen žensk, ki povzroča neplodnost in hude bolečine. Doktorica Polona Šafarič Tepeš je tudi strastna zagovornica pravic žensk in spodbujanja enakopravnosti spolov, k čemur so jo spodbudile tudi lastne slabe izkušnje. V oddaji gostimo tudi Edija Mejača, ki v Clevelandu že vrsto let pripravlja slovensko radijsko oddajo Pesmi in melodije iz naše lepe Slovenije, govorimo pa tudi o tem, kako Slovenci v Združenih državah zaznamujejo jesenske praznike.
V oddaji nekoliko podrobneje predstavljamo vsebino razpisa Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za finančno podporo Slovencem po svetu, odpravljamo se v Argentino, kjer bo v slovenski skupnosti v Buenos Airesu ta konec tedna potekal 68. Slovenski dan, gostimo tudi nefrologa dr. Boruta Čižmana, ki že več kot 30 let živi in deluje v Združenih državah Amerike, ustavljamo pa se tudi na Reki, kjer so Slovenci tesno povezani z rojaki iz Kaknja, ki so jih pred dnevi tudi obiskali.
V tokratni oddaji gostimo nevrokirurga doktorja Andreja Vraniča, ki zadnjih 8 let kot svobodni zdravnik deluje v Parizu, se pa vsak mesec vrača v Slovenijo. Doktor Vranič opisuje vpliv sodobnega načina življenja na naše možgane in na zdravje hrbtenice, primerja odnos zdravnikov do pacientov v Franciji in Sloveniji ter komentira odnos do zdravniških napak. V oddaji gostimo tudi nagrajence natečaja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v izseljenstvu. Slišali pa boste še, kako je minila Folkloriada v Sttutgartu.
V oddaji tokrat gostimo srčno žilnega kirurga dr. Jurija Matijo Kališnika, ki deluje na kliniki za srčno kirurgijo v nemškem Nurnbergu, od nedavnega pa tudi v avstrijskem Celovcu. Pomudili se bomo tudi v Romuniji, kjer deluje slovenski lektorat; da je v Bukarešti mogoče slišati tudi slovenščino skrbi lektorica slovenskega jezika na bukareštanski univerzi Katarina Dovč. Slovenščina pa se sliši tudi v češki prestolnici Pragi, kjer poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika pod vodstvom Helene Poche, ki je v novem šolskem letu že popestrila pouk z gostjo iz Slovenije.
Tokrat gostimo zdravnike. V Ljubljani je namreč potekala konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije. Na njej so razpravljali o številnih temah, med drugim o organizaciji zdravstvenega sistema, razvoju medicine, vračanju slovenskih zdravnikov iz tujine, pa tudi o najnovejših dosežkih slovenske medicine. Predstavljamo izkušnje doktorja Jurija Gorjanca, ki deluje v Celovcu, ter doktorja Aleša Pražnikarja, ki je zaposlen na Škotskem. Pogledali pa bomo tudi na Švedsko, kjer po prazničnem prejšnjem koncu tedna jutri pripravljajo še knjižno prireditev.
V ameriškem Clevelandu potekajo tradicionalni Slovenski dnevi, ki združujejo številne kulturne, izobraževalne, kulinarične, poslovne dogodke in srečanja; udeležil se jih je tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Pogovor z ministrom in utrip s slovenske prireditve v Clevelandu smo zabeležili tudi v oddaji. Ob začetku novega študijskega leta smo se o študiju slovenskega jezika po svetu pogovarjali z vodjo programa Slovenščina na tujih univerzah Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik dr. Mojco Nidorfer, skočili smo tudi v češko mesto Brno, kjer so se študentje slovenščine na Masarykovi univerzi že zbrali in se z lektorico Matejo Kosi pogovorili o delu na slovenskem lektoratu. Ustavili pa smo se tudi pri rojakih v Bosni in Hercegovini, kjer Slovenci v Kaknju po počitnicah že pripravljajo vrsto zanimivih dogodkov.
Ob začetku jeseni v številnih slovenskih skupnostih po svetu pripravljajo druženja. V Tuzli je vse nared za jutrišnje praznovanje 30-letnice delovanja tamkajšnjega slovenskega društva. V Gentu se bodo v nedeljo srečali Slovenci, ki živijo v Belgiji, na Švedskem pa so se že družili na Vseslovenskem srečanju vseh generacij. V oddaji tudi o tem, kje lahko študenti iz tujine, tudi tisti slovenskih korenin, poiščejo informacije, če prihajajo na študij ali izmenjavo v Slovenijo.
Tik pred začetkom novega študijskega leta v Belgiji se pogovarjamo z lektorico slovenskega jezika na univerzah v Bruslju in Gentu Ivano Petric Lasnik, ustavljamo se tudi v Nemčiji, pri rojakih v Berlinu, kjer je v začetku jeseni že zelo pestro dogajanje in pri Slovencih v Severnem Porenju Westfaliji, kjer se pripravljajo na medgeneracijsko srečanje v Baasmu, zabeležili pa smo tudi dogajanje na tradicionalnem Festivalu kranjskih klobas v ameriškem Clevelandu.
Tokrat bomo potovali na Irsko, v Švico in na Balkan. Slovenci na Irskem, ki jih je vedno več, se vse tesneje povezujejo, rezultat tega pa je tudi ustvarjanje novih poslovnih priložnosti – trenutno se pripravljajo na začetek največjega festivala hrane in vin na Irskem, kjer se bo Slovenija predstavila kot edina tuja država. V Švici se je že sredi avgusta začelo novo šolsko leto; tudi sicer je razlik med švicarskimi in slovenskimi šolami kar precej, o njih smo povprašali učitelja Rajka Tekalca. V oddaji pa bomo pogledali tudi med Slovence v Sarajevu, ki so na prehodu v jesen zelo dejavni.
Ob začetku novega šolskega leta v oddaji namenjamo pozornost delovanju oddelkov slovenskega dopolnilnega pouka v evropskih državah, ustavljamo se pri pouku slovenskega jezika in kulture v Vojvodini, podrobneje pa vas seznanjamo tudi z dogajanjem v slovenski dopolnilni šoli na Švedskem. Predstavljamo pa tudi vsebino razpisa za pridobitev štipendij za študij v Sloveniji za Slovence v zamejstvu in po svetu v novem študijskem letu
Neveljaven email naslov