Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Današnjo oddajo začenjamo s pogovorom z doktorjem Evgenom Bavčarjem, ki je po nagradi Evropskega parlamenta državljan Evrope pred enim tednom včeraj prejel tudi nagrado vitez legije časti, najvišje francosko odlikovanje. O položaju Slovencev v Srbiji pa tudi o trudu za ohranjanje slovenstva in slovenskega jezika pri mlajši generaciji bomo govorili s profesorico Majo Djukanović s Filološke fakultete v Beogradu. Pogovarjali smo se tudi z amaterskim slikarjem Ivanom Kosmosom, Slovencem, ki že dolga leta živi v Splitu in je član Slovenskega kulturnega društva Triglav. Ob koncu oddaje pa boste slišali, kako se otroci, stari od 12 do 15 let učijo slovenskega jezika ob likovnem ustvarjanju v Radencih ob Kolpi.
Dr. Evgena Bavčarja, doma iz Lokavca, ki v Parizu živi in ustvarja že 44 let, smo v naših oddajah že spoznali. Filozof, vsestranski umetnik, publicist in raziskovalec, je v mnogih stvareh tudi povezovalec dveh dežel, Francije in Slovenije. Po nagradi Evropskega parlamenta – Državljan Evrope pred tednom dni, je včeraj za svoje delo in prizadevanja prejel tudi nagrado vitez legije časti, najvišje francosko odlikovanje. Mojca Delač ga je ob tem povabila pred radijski mikrofon, in v nekaj minutah sta prekrižarila desetletja spominov, vtisov, iskanje navdihov, novih oblik svetlobe in novih izzivov. Vseskozi pa sta kot rdečo nit vlekla Slovence po svetu, med katerimi je dr. Bavčar tudi sam že več desetletij in slovensko skupnost v Parizu seveda zelo dobro pozna.
V Srbiji po nekaterih podatkih biva več kot 5000 Slovencev, v Beogradu , kjer se združujejo v slovenskem društvu Sava jih je blizu 1700. Veliko dejavnosti gojijo v društvu, velik poudarek pa dajejo kulturni in ohranjanju slovenskega jezika. S slovensko skupnostjo v srbski prestolnici je tesno povezana tudi profesorica na Filološki fakulteti v Beogradu Maja Djukanović, sicer tudi predstavnica v nacionalnem svetu slovenske manjšine in tudi članica Sveta za Slovence po svetu iz Srbije. O položaju Slovencev v Srbiji in njihovi dejavnosti pa tudi ohranjanju slovenstva in slovenskega jezika med mlajšo generacijo je Maja Djukanovič nekaj več povedala v pogovoru z Lili Brunec.
Veliko Slovencev si je svoj novi dom poiskalo v republikah nekdanje Jugoslavije. Razlogi za to so različni, prevladovalo pa je iskanje službe v prostoru nekdanje države. Veliko Slovencev je odšlo v Dalmacijo, med njimi tudi Ivan Kosmos iz Splita, ki pa je najprej živel tudi v drugih hrvaških obmorskih mestih. Zdaj skoraj čisto pravi Dalmatinec slovenskega porekla je član Slovenskega kulturnega društva Triglav, ki bo prihodnje leto proslavilo 25 let delovanja. Ivan Kosmos je kot amaterski slikar obiskal Slovenijo v času likovne akademije v Pišecah pri Brežicah.
Še dve kratki novici:
Množica Slovencev in prijateljev Slovenije na Nizozemskem je obiskala jubilejni tradicionalni piknik, ki ga je na praznično soboto organiziralo Združenje prijateljev Slovenije v Utrechtu ob 25. obletnici samostojnosti naše ljube Slovenije in ob 25. obletnici obstoja Združenja prijateljev Slovenije na Nizozemskem. Osrednji govornik, Uroš Malnaršič, predsednik Združenja, je slavnostnemu gostu, slovenskemu veleposlaniku na Nizozemskem, Romanu Kirnu, predal še svež izvod jubilejne Lipe, glasila, ki ga Združenje izdaja že 25 let.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Sodelujoči na natečaju morajo svoja še neobjavljena dela poslati najkasneje do 30. Oktobra letos. Več informacij lahko najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
868 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Današnjo oddajo začenjamo s pogovorom z doktorjem Evgenom Bavčarjem, ki je po nagradi Evropskega parlamenta državljan Evrope pred enim tednom včeraj prejel tudi nagrado vitez legije časti, najvišje francosko odlikovanje. O položaju Slovencev v Srbiji pa tudi o trudu za ohranjanje slovenstva in slovenskega jezika pri mlajši generaciji bomo govorili s profesorico Majo Djukanović s Filološke fakultete v Beogradu. Pogovarjali smo se tudi z amaterskim slikarjem Ivanom Kosmosom, Slovencem, ki že dolga leta živi v Splitu in je član Slovenskega kulturnega društva Triglav. Ob koncu oddaje pa boste slišali, kako se otroci, stari od 12 do 15 let učijo slovenskega jezika ob likovnem ustvarjanju v Radencih ob Kolpi.
Dr. Evgena Bavčarja, doma iz Lokavca, ki v Parizu živi in ustvarja že 44 let, smo v naših oddajah že spoznali. Filozof, vsestranski umetnik, publicist in raziskovalec, je v mnogih stvareh tudi povezovalec dveh dežel, Francije in Slovenije. Po nagradi Evropskega parlamenta – Državljan Evrope pred tednom dni, je včeraj za svoje delo in prizadevanja prejel tudi nagrado vitez legije časti, najvišje francosko odlikovanje. Mojca Delač ga je ob tem povabila pred radijski mikrofon, in v nekaj minutah sta prekrižarila desetletja spominov, vtisov, iskanje navdihov, novih oblik svetlobe in novih izzivov. Vseskozi pa sta kot rdečo nit vlekla Slovence po svetu, med katerimi je dr. Bavčar tudi sam že več desetletij in slovensko skupnost v Parizu seveda zelo dobro pozna.
V Srbiji po nekaterih podatkih biva več kot 5000 Slovencev, v Beogradu , kjer se združujejo v slovenskem društvu Sava jih je blizu 1700. Veliko dejavnosti gojijo v društvu, velik poudarek pa dajejo kulturni in ohranjanju slovenskega jezika. S slovensko skupnostjo v srbski prestolnici je tesno povezana tudi profesorica na Filološki fakulteti v Beogradu Maja Djukanović, sicer tudi predstavnica v nacionalnem svetu slovenske manjšine in tudi članica Sveta za Slovence po svetu iz Srbije. O položaju Slovencev v Srbiji in njihovi dejavnosti pa tudi ohranjanju slovenstva in slovenskega jezika med mlajšo generacijo je Maja Djukanovič nekaj več povedala v pogovoru z Lili Brunec.
Veliko Slovencev si je svoj novi dom poiskalo v republikah nekdanje Jugoslavije. Razlogi za to so različni, prevladovalo pa je iskanje službe v prostoru nekdanje države. Veliko Slovencev je odšlo v Dalmacijo, med njimi tudi Ivan Kosmos iz Splita, ki pa je najprej živel tudi v drugih hrvaških obmorskih mestih. Zdaj skoraj čisto pravi Dalmatinec slovenskega porekla je član Slovenskega kulturnega društva Triglav, ki bo prihodnje leto proslavilo 25 let delovanja. Ivan Kosmos je kot amaterski slikar obiskal Slovenijo v času likovne akademije v Pišecah pri Brežicah.
Še dve kratki novici:
Množica Slovencev in prijateljev Slovenije na Nizozemskem je obiskala jubilejni tradicionalni piknik, ki ga je na praznično soboto organiziralo Združenje prijateljev Slovenije v Utrechtu ob 25. obletnici samostojnosti naše ljube Slovenije in ob 25. obletnici obstoja Združenja prijateljev Slovenije na Nizozemskem. Osrednji govornik, Uroš Malnaršič, predsednik Združenja, je slavnostnemu gostu, slovenskemu veleposlaniku na Nizozemskem, Romanu Kirnu, predal še svež izvod jubilejne Lipe, glasila, ki ga Združenje izdaja že 25 let.
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) je s pomočjo Urada za Slovence po svetu pripravila nagradni natečaj za najboljši domoljubni esej v letu 2016. Sodelujoči na natečaju morajo svoja še neobjavljena dela poslati najkasneje do 30. Oktobra letos. Več informacij lahko najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Poleti si tudi v oddaji Slovencem po svetu pripovedujemo zgodbe. Tokrat bo svojo predstavila Eli Miklavčič, slikarka, ki je najprej doštudirala geodezijo, potem pa ugotovila, da raje slika in odšla v Nemčijo, kjer živi in ustvarja še danes. Udeleženka likovne kolonije v Mostu na Soči je tokrat prišla na obisk v Slovenijo z drugačnimi načrti in tako je prišla tudi pred mikrofon našega radia.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Poletje prinaša čas za daljše zgodbe in v tokratni oddaji Slovencem po svetu smo za vas pripravili dve prav taki. Obe sta povezani z ameriškim kontinentom – ena z Mehiko in druga z ZDA. V prvi boste lahko poslušali fotografa Jaka Vinška, ki že vrsto let živi in ustvarja v New Yorku, v drugi pa Barbaro Čuk, redovnico frančiškank Marijinih misijonark, ki je obiskala Slovenijo, zdaj pa se vrača nazaj v Mehiko.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
S slovenskim podjetnikom Andrejem Vasletom, ki že dve desetletji živi v Braziliji, smo se pogovarjali o razmerah v tej južnoameriški državi v času pandemije, pa tudi o njegovem doživljanju Brazilije ter poslovnih izzivih in izkušnjah. Objavljamo tudi zgodbo potomke slovenskih izseljencev na Švedskem Suzane Macuh, ki je kljub temu, da pripada že tretji generaciji Slovencev na Severu Evrope, zelo lepo ohranila slovenski jezik in aktivno sodeluje tudi v tamkajšnji slovenski skupnosti. Na kratko pa se ustavljamo tudi pri slovenskih rojakih v Beogradu in s pomočjo predsednika društva Sava Saše Verbiča predstavljamo virtualno razstavo o znamenitih Slovencih v srbski prestolnici, ki je svoje mesto zaradi pandemije našla na spletu in tudi v tej obliki požela veliko pozornosti.
Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokratno oddajo Slovencem po svetu smo začeli v Argentini, kjer je Rok Fink povzel dogajanje zadnjih dni v Buenos Airesu. Pogovarjali smo se s Kristi Hodak, predsednico Društva V tujini izobraženih Slovencev in Timom Gilboto, ki se je po maturi odločil za študij farmacije v Veliki Britaniji.
V oddaji tokrat osrednji del namenjamo glasbi. Podali se bomo v Ameriko in se z zgodovinarjem in raziskovalcem slovenske kulture v Clevelandu Joejem Valenčičem sprehodili skozi zgodovino slovensko ameriške glasbene ustvarjalnosti s poudarkom na fenomenu slovensko ameriške polke, ki je zaznamovala tudi življenje slovenske izseljenske skupnosti v Združenih državah. Pogledali bomo tudi, kako je s to glasbo danes in kakšen vpliv ima na mlade potomce slovenskih izseljencev v ZDA. V oddaji pa boste lahko prisluhnili tudi zgodbi Reneja Polanca, ki ga je življenjska pot popeljala na Malto.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Trije sogovorniki oddaje Slovencem po svetu prihajajo iz z epidemijo zelo obremenjenih območij, a ob spoštovanju preventivnih prepovedi vztrajajo in si skušajo narediti vsakdan v karanteni prijeten. Kako jim to uspeva, boste izvedeli po 21. uri na Prvem z voditeljem oddaje Juretom K. Čoklom.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov