Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji smo se najprej srečali z Rokom Roškarjem, doktorjem astrofizike, ki najraje pleza. Sledila sta potomca povojnih izseljencev v Argentino, Damjan Ahlin in Marjana Pirc, oba zelo aktivna v slovenski skupnosti v Karapachaju, okraju Buenosairesa, ki sta zelo tesno povezana z domovino svojih prednikov in jo tudi pogosto obiščeta. Ob koncu oddaje nam je Luka Klopčič s Svetovnega slovenskega kongresa povedal več o natečaju za izvirno izražanje mladih slovenskih rojakov iz zamejstva in sveta.
Dr. Rok Roškar je že večji del svojega življenja Slovenec po svetu. Pot ga je peljala od Egipta prek Združenih držav Amerike do Švice, kjer z družino trenutno živi in dela. Doktor astrofizike obožuje plezanje, zato ni nič čudnega, da se v Zuerichu dobro počuti. Vedno pa je zelo lepo priti domov, je povedal Mojci Delač, ki je dr. Roka Roškarja med tokratnim obiskom domovine povabila v naš radijski studio.
Slovenska izseljenska skupnost v Argentini šteje blizu 30 tisoč Slovencev in njihovih potomcev, najmočnejša tako po številu kot tudi po aktivnosti je slovenska povojna emigracija na območju Buenos Airesa. Potomca povojnih izseljencev v Argentino sta tudi Damjan Ahlin in Marjana Pirc, oba zelo aktivna v slovenski skupnosti v Karapachaju, okraju BuenosAiresa, ki sta zelo tesno povezana z domovino svojih prednikov in jo tudi pogosto obiščeta. Damjan Ahlin, pesnik in prevajalec je pred kratkim postal tudi predsednik Slovenske kulturne akcije- krovne kulturne organizacije argentinskih Slovencev. Prav v prvih poletnih dneh sta zakonca Ahlin Pirc vnovič obiskala Slovenijo in Lili Brunec ju je ob tej priložnosti povabila pred mikrofon.
Mladi tako pri nas kot tudi po svetu berejo vedno manj. Tudi zato se pri Svetovnem slovenskem kongresu trudijo, da bi jih spodbudili h kulturnemu ustvarjanju, ki je z branjem neločljivo povezano. Sploh tiste, ki neposrednega stika z domovino nimajo več ali pa ga nikoli niti niso imeli. Zato so ponovno pripravili natečaj za izvirno izražanje mladih slovenskih rojakov iz zamejstva in sveta, nam je povedal strokovni sodelavec svetovnega slovenskega kongresa, Luka Klopčič.
Še nekaj kratkih novic:
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je med 20. in 23. junijem na obisku v Kanadi. Na čelu gospodarske delegacije iz Slovenije se je najprej srečal z vodstvom in člani Kanadsko-slovenske gospodarske zbornice v Torontu, nato pa je sodeloval na Slovensko-kanadskem turistično-gospodarskem forumu. V četrtek je obiskal slovensko skupnost v Montrealu, danes pa se je udeležil Slovenskega dne v kanadski prestolnici Ottawi, posvečenega 25-letnici kanadskega mednarodnega priznanja Slovenije ter 150-letnici kanadske državnosti.
V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani je do 29. Junija na ogled razstava del slikarke Irene Hribar Schmidt iz Kanade, ki nosi naslov Brezmejne poti II. Razstavljena dela si lahko ogledate od ponedeljka do petka med 8. In 16. uro.
Svetovni slovenski kongres vas vabi tudi na III. Konferenco slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in iz Slovenije, ki bo 4. Julija potekala v Ljubljani na Institutu Jožef Stefan.
Jutri bo v dvorcu svetega Vaclava v Tišnovu v organizaciji Slovenskega društva Jože Plečnik v Pragi nastopila zasedba Ingenium Ensemble, ki je bila ustanovljena leta 2009 v Ljubljani. Zasedba je leta 2015 prejela zlati red za izstopajoče dosežke v voklani glasbi.
865 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji smo se najprej srečali z Rokom Roškarjem, doktorjem astrofizike, ki najraje pleza. Sledila sta potomca povojnih izseljencev v Argentino, Damjan Ahlin in Marjana Pirc, oba zelo aktivna v slovenski skupnosti v Karapachaju, okraju Buenosairesa, ki sta zelo tesno povezana z domovino svojih prednikov in jo tudi pogosto obiščeta. Ob koncu oddaje nam je Luka Klopčič s Svetovnega slovenskega kongresa povedal več o natečaju za izvirno izražanje mladih slovenskih rojakov iz zamejstva in sveta.
Dr. Rok Roškar je že večji del svojega življenja Slovenec po svetu. Pot ga je peljala od Egipta prek Združenih držav Amerike do Švice, kjer z družino trenutno živi in dela. Doktor astrofizike obožuje plezanje, zato ni nič čudnega, da se v Zuerichu dobro počuti. Vedno pa je zelo lepo priti domov, je povedal Mojci Delač, ki je dr. Roka Roškarja med tokratnim obiskom domovine povabila v naš radijski studio.
Slovenska izseljenska skupnost v Argentini šteje blizu 30 tisoč Slovencev in njihovih potomcev, najmočnejša tako po številu kot tudi po aktivnosti je slovenska povojna emigracija na območju Buenos Airesa. Potomca povojnih izseljencev v Argentino sta tudi Damjan Ahlin in Marjana Pirc, oba zelo aktivna v slovenski skupnosti v Karapachaju, okraju BuenosAiresa, ki sta zelo tesno povezana z domovino svojih prednikov in jo tudi pogosto obiščeta. Damjan Ahlin, pesnik in prevajalec je pred kratkim postal tudi predsednik Slovenske kulturne akcije- krovne kulturne organizacije argentinskih Slovencev. Prav v prvih poletnih dneh sta zakonca Ahlin Pirc vnovič obiskala Slovenijo in Lili Brunec ju je ob tej priložnosti povabila pred mikrofon.
Mladi tako pri nas kot tudi po svetu berejo vedno manj. Tudi zato se pri Svetovnem slovenskem kongresu trudijo, da bi jih spodbudili h kulturnemu ustvarjanju, ki je z branjem neločljivo povezano. Sploh tiste, ki neposrednega stika z domovino nimajo več ali pa ga nikoli niti niso imeli. Zato so ponovno pripravili natečaj za izvirno izražanje mladih slovenskih rojakov iz zamejstva in sveta, nam je povedal strokovni sodelavec svetovnega slovenskega kongresa, Luka Klopčič.
Še nekaj kratkih novic:
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je med 20. in 23. junijem na obisku v Kanadi. Na čelu gospodarske delegacije iz Slovenije se je najprej srečal z vodstvom in člani Kanadsko-slovenske gospodarske zbornice v Torontu, nato pa je sodeloval na Slovensko-kanadskem turistično-gospodarskem forumu. V četrtek je obiskal slovensko skupnost v Montrealu, danes pa se je udeležil Slovenskega dne v kanadski prestolnici Ottawi, posvečenega 25-letnici kanadskega mednarodnega priznanja Slovenije ter 150-letnici kanadske državnosti.
V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani je do 29. Junija na ogled razstava del slikarke Irene Hribar Schmidt iz Kanade, ki nosi naslov Brezmejne poti II. Razstavljena dela si lahko ogledate od ponedeljka do petka med 8. In 16. uro.
Svetovni slovenski kongres vas vabi tudi na III. Konferenco slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in iz Slovenije, ki bo 4. Julija potekala v Ljubljani na Institutu Jožef Stefan.
Jutri bo v dvorcu svetega Vaclava v Tišnovu v organizaciji Slovenskega društva Jože Plečnik v Pragi nastopila zasedba Ingenium Ensemble, ki je bila ustanovljena leta 2009 v Ljubljani. Zasedba je leta 2015 prejela zlati red za izstopajoče dosežke v voklani glasbi.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
S slovenskim podjetnikom Andrejem Vasletom, ki že dve desetletji živi v Braziliji, smo se pogovarjali o razmerah v tej južnoameriški državi v času pandemije, pa tudi o njegovem doživljanju Brazilije ter poslovnih izzivih in izkušnjah. Objavljamo tudi zgodbo potomke slovenskih izseljencev na Švedskem Suzane Macuh, ki je kljub temu, da pripada že tretji generaciji Slovencev na Severu Evrope, zelo lepo ohranila slovenski jezik in aktivno sodeluje tudi v tamkajšnji slovenski skupnosti. Na kratko pa se ustavljamo tudi pri slovenskih rojakih v Beogradu in s pomočjo predsednika društva Sava Saše Verbiča predstavljamo virtualno razstavo o znamenitih Slovencih v srbski prestolnici, ki je svoje mesto zaradi pandemije našla na spletu in tudi v tej obliki požela veliko pozornosti.
Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokratno oddajo Slovencem po svetu smo začeli v Argentini, kjer je Rok Fink povzel dogajanje zadnjih dni v Buenos Airesu. Pogovarjali smo se s Kristi Hodak, predsednico Društva V tujini izobraženih Slovencev in Timom Gilboto, ki se je po maturi odločil za študij farmacije v Veliki Britaniji.
V oddaji tokrat osrednji del namenjamo glasbi. Podali se bomo v Ameriko in se z zgodovinarjem in raziskovalcem slovenske kulture v Clevelandu Joejem Valenčičem sprehodili skozi zgodovino slovensko ameriške glasbene ustvarjalnosti s poudarkom na fenomenu slovensko ameriške polke, ki je zaznamovala tudi življenje slovenske izseljenske skupnosti v Združenih državah. Pogledali bomo tudi, kako je s to glasbo danes in kakšen vpliv ima na mlade potomce slovenskih izseljencev v ZDA. V oddaji pa boste lahko prisluhnili tudi zgodbi Reneja Polanca, ki ga je življenjska pot popeljala na Malto.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Trije sogovorniki oddaje Slovencem po svetu prihajajo iz z epidemijo zelo obremenjenih območij, a ob spoštovanju preventivnih prepovedi vztrajajo in si skušajo narediti vsakdan v karanteni prijeten. Kako jim to uspeva, boste izvedeli po 21. uri na Prvem z voditeljem oddaje Juretom K. Čoklom.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V Sloveniji zaenkrat tako imenovanega koronavirusa še nimamo, najbrž pa je le še vprašanje časa, kdaj bomo prvi primer zabeležili tudi pri nas. Kako zelo je strah pred obolenjem prisoten po vsem svetu, bo na svoj način prikazala tudi nocojšnja oddaja. Slišali boste, kakšno je življenje v času epidemije na Kitajskem in v Italiji, obiskali pa smo tudi svetovno prvakinjo v spartatlonu v Združenih državah Amerike.
Slovenci imamo radi svoje vrtičke – tako v prenesenem kot v dobesednem pomenu besede. To potrjujeta tudi sogovornika v tokratni oddaji – prvi na Novi Zelandiji, drugi na Nizozemskem. O vrtovih vseh vrst bosta povedala zanimivi zgodbi.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov