Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji smo se najprej srečali z Rokom Roškarjem, doktorjem astrofizike, ki najraje pleza. Sledila sta potomca povojnih izseljencev v Argentino, Damjan Ahlin in Marjana Pirc, oba zelo aktivna v slovenski skupnosti v Karapachaju, okraju Buenosairesa, ki sta zelo tesno povezana z domovino svojih prednikov in jo tudi pogosto obiščeta. Ob koncu oddaje nam je Luka Klopčič s Svetovnega slovenskega kongresa povedal več o natečaju za izvirno izražanje mladih slovenskih rojakov iz zamejstva in sveta.
Dr. Rok Roškar je že večji del svojega življenja Slovenec po svetu. Pot ga je peljala od Egipta prek Združenih držav Amerike do Švice, kjer z družino trenutno živi in dela. Doktor astrofizike obožuje plezanje, zato ni nič čudnega, da se v Zuerichu dobro počuti. Vedno pa je zelo lepo priti domov, je povedal Mojci Delač, ki je dr. Roka Roškarja med tokratnim obiskom domovine povabila v naš radijski studio.
Slovenska izseljenska skupnost v Argentini šteje blizu 30 tisoč Slovencev in njihovih potomcev, najmočnejša tako po številu kot tudi po aktivnosti je slovenska povojna emigracija na območju Buenos Airesa. Potomca povojnih izseljencev v Argentino sta tudi Damjan Ahlin in Marjana Pirc, oba zelo aktivna v slovenski skupnosti v Karapachaju, okraju BuenosAiresa, ki sta zelo tesno povezana z domovino svojih prednikov in jo tudi pogosto obiščeta. Damjan Ahlin, pesnik in prevajalec je pred kratkim postal tudi predsednik Slovenske kulturne akcije- krovne kulturne organizacije argentinskih Slovencev. Prav v prvih poletnih dneh sta zakonca Ahlin Pirc vnovič obiskala Slovenijo in Lili Brunec ju je ob tej priložnosti povabila pred mikrofon.
Mladi tako pri nas kot tudi po svetu berejo vedno manj. Tudi zato se pri Svetovnem slovenskem kongresu trudijo, da bi jih spodbudili h kulturnemu ustvarjanju, ki je z branjem neločljivo povezano. Sploh tiste, ki neposrednega stika z domovino nimajo več ali pa ga nikoli niti niso imeli. Zato so ponovno pripravili natečaj za izvirno izražanje mladih slovenskih rojakov iz zamejstva in sveta, nam je povedal strokovni sodelavec svetovnega slovenskega kongresa, Luka Klopčič.
Še nekaj kratkih novic:
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je med 20. in 23. junijem na obisku v Kanadi. Na čelu gospodarske delegacije iz Slovenije se je najprej srečal z vodstvom in člani Kanadsko-slovenske gospodarske zbornice v Torontu, nato pa je sodeloval na Slovensko-kanadskem turistično-gospodarskem forumu. V četrtek je obiskal slovensko skupnost v Montrealu, danes pa se je udeležil Slovenskega dne v kanadski prestolnici Ottawi, posvečenega 25-letnici kanadskega mednarodnega priznanja Slovenije ter 150-letnici kanadske državnosti.
V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani je do 29. Junija na ogled razstava del slikarke Irene Hribar Schmidt iz Kanade, ki nosi naslov Brezmejne poti II. Razstavljena dela si lahko ogledate od ponedeljka do petka med 8. In 16. uro.
Svetovni slovenski kongres vas vabi tudi na III. Konferenco slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in iz Slovenije, ki bo 4. Julija potekala v Ljubljani na Institutu Jožef Stefan.
Jutri bo v dvorcu svetega Vaclava v Tišnovu v organizaciji Slovenskega društva Jože Plečnik v Pragi nastopila zasedba Ingenium Ensemble, ki je bila ustanovljena leta 2009 v Ljubljani. Zasedba je leta 2015 prejela zlati red za izstopajoče dosežke v voklani glasbi.
866 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji smo se najprej srečali z Rokom Roškarjem, doktorjem astrofizike, ki najraje pleza. Sledila sta potomca povojnih izseljencev v Argentino, Damjan Ahlin in Marjana Pirc, oba zelo aktivna v slovenski skupnosti v Karapachaju, okraju Buenosairesa, ki sta zelo tesno povezana z domovino svojih prednikov in jo tudi pogosto obiščeta. Ob koncu oddaje nam je Luka Klopčič s Svetovnega slovenskega kongresa povedal več o natečaju za izvirno izražanje mladih slovenskih rojakov iz zamejstva in sveta.
Dr. Rok Roškar je že večji del svojega življenja Slovenec po svetu. Pot ga je peljala od Egipta prek Združenih držav Amerike do Švice, kjer z družino trenutno živi in dela. Doktor astrofizike obožuje plezanje, zato ni nič čudnega, da se v Zuerichu dobro počuti. Vedno pa je zelo lepo priti domov, je povedal Mojci Delač, ki je dr. Roka Roškarja med tokratnim obiskom domovine povabila v naš radijski studio.
Slovenska izseljenska skupnost v Argentini šteje blizu 30 tisoč Slovencev in njihovih potomcev, najmočnejša tako po številu kot tudi po aktivnosti je slovenska povojna emigracija na območju Buenos Airesa. Potomca povojnih izseljencev v Argentino sta tudi Damjan Ahlin in Marjana Pirc, oba zelo aktivna v slovenski skupnosti v Karapachaju, okraju BuenosAiresa, ki sta zelo tesno povezana z domovino svojih prednikov in jo tudi pogosto obiščeta. Damjan Ahlin, pesnik in prevajalec je pred kratkim postal tudi predsednik Slovenske kulturne akcije- krovne kulturne organizacije argentinskih Slovencev. Prav v prvih poletnih dneh sta zakonca Ahlin Pirc vnovič obiskala Slovenijo in Lili Brunec ju je ob tej priložnosti povabila pred mikrofon.
Mladi tako pri nas kot tudi po svetu berejo vedno manj. Tudi zato se pri Svetovnem slovenskem kongresu trudijo, da bi jih spodbudili h kulturnemu ustvarjanju, ki je z branjem neločljivo povezano. Sploh tiste, ki neposrednega stika z domovino nimajo več ali pa ga nikoli niti niso imeli. Zato so ponovno pripravili natečaj za izvirno izražanje mladih slovenskih rojakov iz zamejstva in sveta, nam je povedal strokovni sodelavec svetovnega slovenskega kongresa, Luka Klopčič.
Še nekaj kratkih novic:
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je med 20. in 23. junijem na obisku v Kanadi. Na čelu gospodarske delegacije iz Slovenije se je najprej srečal z vodstvom in člani Kanadsko-slovenske gospodarske zbornice v Torontu, nato pa je sodeloval na Slovensko-kanadskem turistično-gospodarskem forumu. V četrtek je obiskal slovensko skupnost v Montrealu, danes pa se je udeležil Slovenskega dne v kanadski prestolnici Ottawi, posvečenega 25-letnici kanadskega mednarodnega priznanja Slovenije ter 150-letnici kanadske državnosti.
V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani je do 29. Junija na ogled razstava del slikarke Irene Hribar Schmidt iz Kanade, ki nosi naslov Brezmejne poti II. Razstavljena dela si lahko ogledate od ponedeljka do petka med 8. In 16. uro.
Svetovni slovenski kongres vas vabi tudi na III. Konferenco slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in iz Slovenije, ki bo 4. Julija potekala v Ljubljani na Institutu Jožef Stefan.
Jutri bo v dvorcu svetega Vaclava v Tišnovu v organizaciji Slovenskega društva Jože Plečnik v Pragi nastopila zasedba Ingenium Ensemble, ki je bila ustanovljena leta 2009 v Ljubljani. Zasedba je leta 2015 prejela zlati red za izstopajoče dosežke v voklani glasbi.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu se bomo po 21. uri na Prvem z dvema sogovornicama in sogovornikom pogovarjali o pomenu Prešernove poezije za Slovence – v času računalnikov, pametnih telefonov in interneta, ki nas hkrati ločuje in povezuje.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Druga letošnja oddaja se bo dotaknila strahovitega požara v Avstraliji, ki ga doživljajo tudi Slovenke in Slovenci, ki živijo ‘tam spodaj’. Kakšno je stanje in kakšne bodo posledice, smo povprašali Špelo Adamič, ki živi v Sydneyju. Dr. Damjan Obal je vodja oblikovalskih raziskav pri svetovnem velikanu proizvodnje internetne opreme na Norveškem, ob obisku Slovenije ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Tik pred novim letom je začel delovati nov spletni tečaj slovenskega jezika, ki ga v pogovoru z Lili Brunec predstavlja Tjaša Alič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zadnja letošnja oddaja Slovencem po svetu prinaša zgodbe Mateja Mertika, Nadie Magister in Slovenske zveze na Švedskem, ki ji predseduje Alojz Macuh. Čisto ob koncu oddaje pa še nastop kanadskega pevskega zbora, ki je v Montrealu zapel v slovenščini.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu smo obiskali Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Ugotovili smo, da vas sredi Buenos Airesa lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa podlegli čarovniji melodije slovenskega saksofonista Jana Kusa. Nocoj po 21. na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Poklicali smo kraševko Magdo Sosič, ki je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Maša Kranjc pa nam je zaupala, kako jo je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu. Slovencem po svetu nocoj po 21. uri na Prvem!
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se pogovarjali s tremi mladimi Slovenci, ki vsak zase dokazujejo, da je domovina lahko povsod, kjer živi spomin nanjo in kjer se ljudje zavedajo svojih korenin. Eva Panjan živi v Madridu, Rok Ogrin v Stockholmu in Tanja Kocjančič Antolik v Pragi. Kaj povezuje njihove zgodbe, boste izvedeli po 21. uri na Prvem v oddaji Slovencem po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu pozornost tokrat namenjamo trem temam, in sicer praznovanju treh slovenskih društev v Belgiji, ki delujejo že 90 let, začetku novega mandata našega dopisnika iz Združenih držav Andreja Stoparja, ki bo iskal tudi zgodbe Slovencev, ki živijo v Ameriki, in nastopu pevske skupine Studenec v Berlinu v cerkvi svete Elizabete, v kateri se zbirajo tam živeči Slovenci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov