Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji smo se najprej srečali z Rokom Roškarjem, doktorjem astrofizike, ki najraje pleza. Sledila sta potomca povojnih izseljencev v Argentino, Damjan Ahlin in Marjana Pirc, oba zelo aktivna v slovenski skupnosti v Karapachaju, okraju Buenosairesa, ki sta zelo tesno povezana z domovino svojih prednikov in jo tudi pogosto obiščeta. Ob koncu oddaje nam je Luka Klopčič s Svetovnega slovenskega kongresa povedal več o natečaju za izvirno izražanje mladih slovenskih rojakov iz zamejstva in sveta.
Dr. Rok Roškar je že večji del svojega življenja Slovenec po svetu. Pot ga je peljala od Egipta prek Združenih držav Amerike do Švice, kjer z družino trenutno živi in dela. Doktor astrofizike obožuje plezanje, zato ni nič čudnega, da se v Zuerichu dobro počuti. Vedno pa je zelo lepo priti domov, je povedal Mojci Delač, ki je dr. Roka Roškarja med tokratnim obiskom domovine povabila v naš radijski studio.
Slovenska izseljenska skupnost v Argentini šteje blizu 30 tisoč Slovencev in njihovih potomcev, najmočnejša tako po številu kot tudi po aktivnosti je slovenska povojna emigracija na območju Buenos Airesa. Potomca povojnih izseljencev v Argentino sta tudi Damjan Ahlin in Marjana Pirc, oba zelo aktivna v slovenski skupnosti v Karapachaju, okraju BuenosAiresa, ki sta zelo tesno povezana z domovino svojih prednikov in jo tudi pogosto obiščeta. Damjan Ahlin, pesnik in prevajalec je pred kratkim postal tudi predsednik Slovenske kulturne akcije- krovne kulturne organizacije argentinskih Slovencev. Prav v prvih poletnih dneh sta zakonca Ahlin Pirc vnovič obiskala Slovenijo in Lili Brunec ju je ob tej priložnosti povabila pred mikrofon.
Mladi tako pri nas kot tudi po svetu berejo vedno manj. Tudi zato se pri Svetovnem slovenskem kongresu trudijo, da bi jih spodbudili h kulturnemu ustvarjanju, ki je z branjem neločljivo povezano. Sploh tiste, ki neposrednega stika z domovino nimajo več ali pa ga nikoli niti niso imeli. Zato so ponovno pripravili natečaj za izvirno izražanje mladih slovenskih rojakov iz zamejstva in sveta, nam je povedal strokovni sodelavec svetovnega slovenskega kongresa, Luka Klopčič.
Še nekaj kratkih novic:
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je med 20. in 23. junijem na obisku v Kanadi. Na čelu gospodarske delegacije iz Slovenije se je najprej srečal z vodstvom in člani Kanadsko-slovenske gospodarske zbornice v Torontu, nato pa je sodeloval na Slovensko-kanadskem turistično-gospodarskem forumu. V četrtek je obiskal slovensko skupnost v Montrealu, danes pa se je udeležil Slovenskega dne v kanadski prestolnici Ottawi, posvečenega 25-letnici kanadskega mednarodnega priznanja Slovenije ter 150-letnici kanadske državnosti.
V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani je do 29. Junija na ogled razstava del slikarke Irene Hribar Schmidt iz Kanade, ki nosi naslov Brezmejne poti II. Razstavljena dela si lahko ogledate od ponedeljka do petka med 8. In 16. uro.
Svetovni slovenski kongres vas vabi tudi na III. Konferenco slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in iz Slovenije, ki bo 4. Julija potekala v Ljubljani na Institutu Jožef Stefan.
Jutri bo v dvorcu svetega Vaclava v Tišnovu v organizaciji Slovenskega društva Jože Plečnik v Pragi nastopila zasedba Ingenium Ensemble, ki je bila ustanovljena leta 2009 v Ljubljani. Zasedba je leta 2015 prejela zlati red za izstopajoče dosežke v voklani glasbi.
866 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji smo se najprej srečali z Rokom Roškarjem, doktorjem astrofizike, ki najraje pleza. Sledila sta potomca povojnih izseljencev v Argentino, Damjan Ahlin in Marjana Pirc, oba zelo aktivna v slovenski skupnosti v Karapachaju, okraju Buenosairesa, ki sta zelo tesno povezana z domovino svojih prednikov in jo tudi pogosto obiščeta. Ob koncu oddaje nam je Luka Klopčič s Svetovnega slovenskega kongresa povedal več o natečaju za izvirno izražanje mladih slovenskih rojakov iz zamejstva in sveta.
Dr. Rok Roškar je že večji del svojega življenja Slovenec po svetu. Pot ga je peljala od Egipta prek Združenih držav Amerike do Švice, kjer z družino trenutno živi in dela. Doktor astrofizike obožuje plezanje, zato ni nič čudnega, da se v Zuerichu dobro počuti. Vedno pa je zelo lepo priti domov, je povedal Mojci Delač, ki je dr. Roka Roškarja med tokratnim obiskom domovine povabila v naš radijski studio.
Slovenska izseljenska skupnost v Argentini šteje blizu 30 tisoč Slovencev in njihovih potomcev, najmočnejša tako po številu kot tudi po aktivnosti je slovenska povojna emigracija na območju Buenos Airesa. Potomca povojnih izseljencev v Argentino sta tudi Damjan Ahlin in Marjana Pirc, oba zelo aktivna v slovenski skupnosti v Karapachaju, okraju BuenosAiresa, ki sta zelo tesno povezana z domovino svojih prednikov in jo tudi pogosto obiščeta. Damjan Ahlin, pesnik in prevajalec je pred kratkim postal tudi predsednik Slovenske kulturne akcije- krovne kulturne organizacije argentinskih Slovencev. Prav v prvih poletnih dneh sta zakonca Ahlin Pirc vnovič obiskala Slovenijo in Lili Brunec ju je ob tej priložnosti povabila pred mikrofon.
Mladi tako pri nas kot tudi po svetu berejo vedno manj. Tudi zato se pri Svetovnem slovenskem kongresu trudijo, da bi jih spodbudili h kulturnemu ustvarjanju, ki je z branjem neločljivo povezano. Sploh tiste, ki neposrednega stika z domovino nimajo več ali pa ga nikoli niti niso imeli. Zato so ponovno pripravili natečaj za izvirno izražanje mladih slovenskih rojakov iz zamejstva in sveta, nam je povedal strokovni sodelavec svetovnega slovenskega kongresa, Luka Klopčič.
Še nekaj kratkih novic:
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je med 20. in 23. junijem na obisku v Kanadi. Na čelu gospodarske delegacije iz Slovenije se je najprej srečal z vodstvom in člani Kanadsko-slovenske gospodarske zbornice v Torontu, nato pa je sodeloval na Slovensko-kanadskem turistično-gospodarskem forumu. V četrtek je obiskal slovensko skupnost v Montrealu, danes pa se je udeležil Slovenskega dne v kanadski prestolnici Ottawi, posvečenega 25-letnici kanadskega mednarodnega priznanja Slovenije ter 150-letnici kanadske državnosti.
V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani je do 29. Junija na ogled razstava del slikarke Irene Hribar Schmidt iz Kanade, ki nosi naslov Brezmejne poti II. Razstavljena dela si lahko ogledate od ponedeljka do petka med 8. In 16. uro.
Svetovni slovenski kongres vas vabi tudi na III. Konferenco slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in iz Slovenije, ki bo 4. Julija potekala v Ljubljani na Institutu Jožef Stefan.
Jutri bo v dvorcu svetega Vaclava v Tišnovu v organizaciji Slovenskega društva Jože Plečnik v Pragi nastopila zasedba Ingenium Ensemble, ki je bila ustanovljena leta 2009 v Ljubljani. Zasedba je leta 2015 prejela zlati red za izstopajoče dosežke v voklani glasbi.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tudi v druženju z našimi rojaki po svetu bomo dodali nekaj prazničnega razpoloženja v nocojšnji večer. Najprej se bomo preselili v poletno Avstralijo in se pogovarjali z vodjo slovenske katoliške misije v Melbournu, patrom Simonom Petrom Berlecem, praznični čas je tudi čas glasbe, tradicionalnih napevov, čas oživljanja pesemske zapuščine in čas ustvarjanja. Ustavili se bomo v Londonu, kjer deluje slovenski pevski zbor Gallus Aeternus, in pokramljali z vodjo zbora Jasno Meyer, s severa Evrope bo zadišalo po prazničnih slaščicah, izvedeli pa boste tudi več o božičnih običajih na Finskem, kjer že osem let živi Saša Arhar, praznično ozračje v Kaliforniji pa bo na kratko predstavil glasbeni ustvarjalec Žiga Pirnat.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat predstavljamo novinarskega kolega iz Argentine, dolgoletnega voditelja in urednika slovenske radijske oddaje v Buenos Airesu Okence v Slovenijo Mirka Vasleta. Rojen je bil slovenskim staršem v Argentini, že od mladosti dejaven v slovenski skupnosti v argentinski prestolnici, kjer je redno obiskoval tudi slovensko sobotno šolo. Pel je tudi v slovenskem pevskem zboru, z glasbo pa je bil povezan tudi novinarsko, saj je nekaj let pisal tudi ocene za argentinsko revijo resne glasbe. Aktiven je bil tudi med osamosvajanjem Slovenije, takrat je bil v Buenos Airesu zadolžen za medije pri slovenski krovni organizaciji Zedinjena Slovenija . Prva ljubezen Mirka Vasleta pa je novinarstvo. Pravi, da se je v novinarske vode podal, ker je bil že od nekdaj radovednega duha in to radovednost in vedoželjnost ohranja še danes. Ohranja pa tudi ljubezen do slovenskega jezika in slovenskega slovstva. Pred leti je tako nastala tudi njegova monografija o slovenski književnosti, napisana v španskem jeziku.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov