Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako je Katja Ribnikar doživela orkan Ophelia? Jure Rejec med drugim tudi o nedavnem uboju odmevne novinarke Daphne Caruane.
Tokratna oddaja je bila v vseh pogledih zelo aktualna – najprej ste lahko slišali, kako je Katja Ribnikar doživela orkan Ophelia na Irskem. Jure Rejec, Slovenec, ki živi na Malti, je med drugim govoril tudi o nedavnem uboju odmevne novinarke Daphne Caruane, ki je pretresel svet. Oddajo smo zaključili v znamenju slovenskih ljudskih plesov, v Stuttgartu bo potekala tradicionalna Folkloriada.
Katja Ribnikar zase pravi, da se ne boji izzivov in da je v življenju velikokrat tvegala, na Irskem pa še posebej. Zato ni nič čudnega, da je v dobrih treh letih življenja v tej deželi nabrala celo malho zgodb in izkušenj. Mojca Delač jo je poklicala v Galway, mesto na zahodni obali s približno 80.000 prebivalci, in jo najprej povprašala o Orkanu Ofelija, ki je prav v tem tednu prešel otok.
Jure Rejec je na Malteška tla prvič stopil kot maturant. Takrat ni niti pomislil, da bi tam lahko živel. A časi se spreminjajo, Malta je v tem času vstopila tudi v Evropsko Unijo in s tem veliko pridobila – med drugim tudi visoko gospodarsko rast, letos celo najvišjo v Evropi. Na Malti živi tudi precej Slovencev – morda zato, ker je Malta podobna Sloveniji? Jure Rejec pravi, da niti ne. Je pa veliko drugih razlogov.
V soboto bo Sttutgart v znamenju slovenskih ljudskih plesov. Tam bo namreč v organizaciji slovenskega kulturno umetniškega društva Triglav potekala tradicionalna, že 31. Folkloriada – srečanje slovenskih folklornih skupin, ki delujejo v Nemčiji. Predsednik društva Triglav iz Sttutgarta Andrej Vudler je Lili Brunec povedal , kako so potekale priprave na jutrišnjo prireditev in kako bo to srečanje potekalo.
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je obiskal slovensko skupnost na območju San Francisca v Kaliforniji. Pogovori ob obisku pred kratkim odprte podružnice ABC pospeševalnika iz Ljubljane v San Joseju so se nanašali predvsem na možnosti povečanega sodelovanja mladih slovenskih podjetnikov, delujočih v tujini, z matično domovino.
Univerzo Stanford je ministru razkazal dr. Jure Leskovec, eden najprodornejših mladih slovenskih znanstvenikov, delujočih v tujini. Na Stanfordu se je minister Žmavc srečal še z dr. Zvonkom Fazarincem, dolgoletnim pomembnim sodelavcem znamenitega podjetja Helwet-Packard ter mag. Mio Rode, učiteljico slovenščine v San Franciscu. Beseda je tekla o možnostih ustanovitve lektorata slovenskega jezika in kulture na tej univerzi.
V prostorih Slovenskega doma (Slovenian Hall) so se z ministrom sestali vodje različnih slovenskih skupin oziroma ustanov v San Franciscu. Minister je obiskal tudi slovensko društvo Slovenska miza v Seattlu. Društvo deluje sedem let in je posebnega pomena, saj je eno redkih v tem delu ZDA.
Med 1. In 3. Decembrom se bo v Lyonu v Franciji odvijal sejem gastronomije, na katerega vas vabi Konzularno predstavništvo Republike Slovenije iz Saint-Etienna in Francosko slovensko združenje. Vsi, ki bi radi na sejmu kot ponudniki svojih izdelkov tudi sodelovali, se lahko prijavijo po elektronski pošti na naslov consulat.slovenie@gmail.com ali kocar.sasa@gmail.com.
Slovensko društvo Jože Plečnik v Pragi vabi na koncert slovenske skupine Lačni Franz, ki bo nastopila jutri ob 19:30 v Vinohradski pivnici v Pragi.
Svetovni slovenski kongres vabi na predavanje Andreje Bezjak, profesorice slovenskega jezika, na temo ohranjanja slovstvene folklore pri Slovenskih izseljencih v ZDA. Predavanje bo v sredo, 25. Oktobra ob 17. Uri v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa. Več informacij najdete na njihovi spletni strani.
Društvo Slovencev Triglav iz Subotice je v soboto, 14. oktobra, organiziralo že 12. srečanje učencev dopolnilnega pouka slovenščine z vrstniki iz Slovenije, ki poteka pod naslovom Mavrica. Letos so se učencem iz Niša, Gudurice, Vršca, Novega Sada, Rume in Subotice predstavili vrstniki iz OŠ Jurija Dalmatina ter amaterski igralci iz JSKD Krško.
865 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Kako je Katja Ribnikar doživela orkan Ophelia? Jure Rejec med drugim tudi o nedavnem uboju odmevne novinarke Daphne Caruane.
Tokratna oddaja je bila v vseh pogledih zelo aktualna – najprej ste lahko slišali, kako je Katja Ribnikar doživela orkan Ophelia na Irskem. Jure Rejec, Slovenec, ki živi na Malti, je med drugim govoril tudi o nedavnem uboju odmevne novinarke Daphne Caruane, ki je pretresel svet. Oddajo smo zaključili v znamenju slovenskih ljudskih plesov, v Stuttgartu bo potekala tradicionalna Folkloriada.
Katja Ribnikar zase pravi, da se ne boji izzivov in da je v življenju velikokrat tvegala, na Irskem pa še posebej. Zato ni nič čudnega, da je v dobrih treh letih življenja v tej deželi nabrala celo malho zgodb in izkušenj. Mojca Delač jo je poklicala v Galway, mesto na zahodni obali s približno 80.000 prebivalci, in jo najprej povprašala o Orkanu Ofelija, ki je prav v tem tednu prešel otok.
Jure Rejec je na Malteška tla prvič stopil kot maturant. Takrat ni niti pomislil, da bi tam lahko živel. A časi se spreminjajo, Malta je v tem času vstopila tudi v Evropsko Unijo in s tem veliko pridobila – med drugim tudi visoko gospodarsko rast, letos celo najvišjo v Evropi. Na Malti živi tudi precej Slovencev – morda zato, ker je Malta podobna Sloveniji? Jure Rejec pravi, da niti ne. Je pa veliko drugih razlogov.
V soboto bo Sttutgart v znamenju slovenskih ljudskih plesov. Tam bo namreč v organizaciji slovenskega kulturno umetniškega društva Triglav potekala tradicionalna, že 31. Folkloriada – srečanje slovenskih folklornih skupin, ki delujejo v Nemčiji. Predsednik društva Triglav iz Sttutgarta Andrej Vudler je Lili Brunec povedal , kako so potekale priprave na jutrišnjo prireditev in kako bo to srečanje potekalo.
Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je obiskal slovensko skupnost na območju San Francisca v Kaliforniji. Pogovori ob obisku pred kratkim odprte podružnice ABC pospeševalnika iz Ljubljane v San Joseju so se nanašali predvsem na možnosti povečanega sodelovanja mladih slovenskih podjetnikov, delujočih v tujini, z matično domovino.
Univerzo Stanford je ministru razkazal dr. Jure Leskovec, eden najprodornejših mladih slovenskih znanstvenikov, delujočih v tujini. Na Stanfordu se je minister Žmavc srečal še z dr. Zvonkom Fazarincem, dolgoletnim pomembnim sodelavcem znamenitega podjetja Helwet-Packard ter mag. Mio Rode, učiteljico slovenščine v San Franciscu. Beseda je tekla o možnostih ustanovitve lektorata slovenskega jezika in kulture na tej univerzi.
V prostorih Slovenskega doma (Slovenian Hall) so se z ministrom sestali vodje različnih slovenskih skupin oziroma ustanov v San Franciscu. Minister je obiskal tudi slovensko društvo Slovenska miza v Seattlu. Društvo deluje sedem let in je posebnega pomena, saj je eno redkih v tem delu ZDA.
Med 1. In 3. Decembrom se bo v Lyonu v Franciji odvijal sejem gastronomije, na katerega vas vabi Konzularno predstavništvo Republike Slovenije iz Saint-Etienna in Francosko slovensko združenje. Vsi, ki bi radi na sejmu kot ponudniki svojih izdelkov tudi sodelovali, se lahko prijavijo po elektronski pošti na naslov consulat.slovenie@gmail.com ali kocar.sasa@gmail.com.
Slovensko društvo Jože Plečnik v Pragi vabi na koncert slovenske skupine Lačni Franz, ki bo nastopila jutri ob 19:30 v Vinohradski pivnici v Pragi.
Svetovni slovenski kongres vabi na predavanje Andreje Bezjak, profesorice slovenskega jezika, na temo ohranjanja slovstvene folklore pri Slovenskih izseljencih v ZDA. Predavanje bo v sredo, 25. Oktobra ob 17. Uri v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa. Več informacij najdete na njihovi spletni strani.
Društvo Slovencev Triglav iz Subotice je v soboto, 14. oktobra, organiziralo že 12. srečanje učencev dopolnilnega pouka slovenščine z vrstniki iz Slovenije, ki poteka pod naslovom Mavrica. Letos so se učencem iz Niša, Gudurice, Vršca, Novega Sada, Rume in Subotice predstavili vrstniki iz OŠ Jurija Dalmatina ter amaterski igralci iz JSKD Krško.
V tokratni oddaji predstavljamo utrinke s konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz Slovenije in sveta, ki je potekala na Brdu pri Kranju, v njenem ospredju pa sta bila med drugim sodelovanje slovenskih podjetij doma in v tujini ter povezovanje slovenskega znanja. Pogovarjali smo se s slepo primorsko igralko METKO PAVŠIČ; razložila je, kako poteka ustvarjalni proces pri igralcu, ki ne vidi, in kako se pripravlja na nastopa na Češkem. Pomen prireditve Naša slovenska beseda v Zrenjaninu je opisala Mileno Spremo, ki tam vodi slovensko društvo. V bližini Londona pa se bodo Slovenci jutri družili pod slovenskim kozolcem.
Učiteljica slovenščine Barbara Goršič razloži, zakaj se je odločila za delo v Banja Luki, kakšno je življenje tam, pa tudi, kako je, če imaš otroka v eni državi, službo pa v drugi. Nadarjeni gimnazijki iz Nemčije slovenskih korenin opisujeta, kako sta se lotili pisanja svoje prve knjige in kje sta našli navdih za to – pred kratim sta namreč izdali dvojezični prvenec. Spominjamo se pionirja letalstva Edvarda Rusjana, ki se je pred 111-imi leti smrtno ponesrečil v Beogradu, kjer je zdaj dobil svoj spomenik, iz dvorane slavnih mesta Cleveland v Ohiu pa pojasnilo, katerega ameriškega Slovenca so sprejeli vanjo in zakaj.
Ob prevzemu ministrskega položaja novega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona objavljamo nekaj poudarkov iz njegovega predstavitvenega govora, predstavljamo zgodbo Maje Vanmierlo, ki v Belgiji deluje na področju turizma, gostimo tudi Celjana Mateja Gombaca, ki že skoraj šest let živi na Švedskem, v mestu Uppsala pa je pred kratkim odprl prodajalno ekoloških burgerjev. Skupaj z Miro Delavec Touhami, soavtorico pred nedavnim izdane zgodovinske publikacije o znani družini z Gorenjske, razseljene domala po vsem svetu, pa smo se sprehodili Po poteh rodbine Urbančič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov