Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako so se v parku v Stuttgartu zaradi skupine na facebooku zbrale mlade slovenske družine
Na začetku oddaje ste lahko slišali reportažo Mojce Delač s 54. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, ki se je v petek zaključil v Ljubljani. Takoj za tem pa ste lahko prisluhnili pogovoru z Gabrijelo Žagar Fereira o srečanju Slovencev v Stuttgartu, ki so ga uspeli organizirati s pomočjo družbenih omrežij.
V Ljubljani se je danes zaključil 54. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki vsako leto poveže okoli sto udeležencev iz vsega sveta, ki jim je skupna želja po pridobivanju znanja iz vseh treh področij (torej jezika, literature in kulture), hkrati pa je dvotedenski seminar tudi odlična priložnost, da udeleženci od blizu okusijo življenje in dogajanje v Sloveniji. Z radijskim mikrofonom se je na Filozofsko fakulteto, ki je gostila seminar, odpravila Mojca Delač.
Gabrijela Žagar Fereira je skupino Slovenci v Nemčiji ustanovila zato, da bi s svojimi izkušnjami lahko pomagala vsem tistim, ki so se preselili v Nemčijo ali pa je ta že postala njihov dom. Skupina je hitro rasla in danes šteje več kot 7000 članov. Slednjim je uspelo rešiti že marsikatero težavo, zdaj pa so se prav s pomočjo te skupine povezali in organizirali srečanje v parku v Stuttgartu, pravi Gabrijela. Udeležilo se ga je lepo število Slovencev mlajše generacije, kar bi bilo brez pomoči družbenih omrežij zelo težko izvedljivo.
Še nekaj kratkih novic:
Minuli teden se je v 96. letu starosti poslovila begunka, dolgoletna novinarka slovenske sekcije BBC, Dora Žebot, londonska Slovenka, rojena v Mariboru. Bila je hči predvojnega mariborskega podžupana, zavednega Slovenca Franja Žebota. Dora Žebot in njen mož sta bila med tistimi slovenskimi izseljenci v Londonu, ki so veliko storili za prepoznavnost Slovenije. Njena hči, prav tako novinarka Alenka Lawrence, rada pripoveduje, kako se je staršem pridružila na demonstracijah s transparenti Osvobodite Slovenijo! Dora Žebot je vse svoje življenje spremljala slovensko in svetovno politično dogajanje. Pri njej so se od nekdaj ustavljali številni znani Slovenci, pisatelji, politiki in novinarji.
Raziskovalka Andreja Bezjak prosi za sodelovanje v projektu “Dokumentiranje slovstvene folklore pri slovenskih izseljencih v Severni Ameriki”. Od 7. do 28. septembra 2018 bo v ZDA in Kanadi nadaljevala s projektom zbiranja slovstvene folklore in spominskih ter življenjskih pripovedi slovenskih izseljencev. Še vedno išče kontakte v Torontu, Montrealu ter v Pensilvaniji in v New Yorku. Potrebuje predvsem predstavnike starejše generacije, ki še govorijo slovensko, kar sicer ni pogoj, je pa zaželeno.
V nedeljo, 15. julija bo na velikem odru Teatra Colón v ciklusu festivala ‘Velikih mednarodnih izvajalcev’ nastopila izjemna slovenska umetnica, pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak. To bo njeno prvo gostovanje v Latinski Ameriki v njeni 70-letni karieri. 19. julija bo nastopila tudi v Urugvaju, kjer bo kot solistka igrala s Filharmoničnim orkestrom Montevidea in v Santiagu de Chile, kjer bo imela recital.
11. julija je potekala spominska maša za Barbaro Celjsko v katedrali sv. Vita na praškem gradu, v kapeli sv. Vaclava. Maševal je p. Miran Žvanut, ki je v Prago prikolesaril iz Slovenije s skupino prijateljev.
V petek, 13. julija se je v Ljubljani zaključila 13. mladinska poletna šola slovenskega jezika. Reportažo o njej pripravljamo v prihodnji oddaji.
863 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Kako so se v parku v Stuttgartu zaradi skupine na facebooku zbrale mlade slovenske družine
Na začetku oddaje ste lahko slišali reportažo Mojce Delač s 54. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, ki se je v petek zaključil v Ljubljani. Takoj za tem pa ste lahko prisluhnili pogovoru z Gabrijelo Žagar Fereira o srečanju Slovencev v Stuttgartu, ki so ga uspeli organizirati s pomočjo družbenih omrežij.
V Ljubljani se je danes zaključil 54. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki vsako leto poveže okoli sto udeležencev iz vsega sveta, ki jim je skupna želja po pridobivanju znanja iz vseh treh področij (torej jezika, literature in kulture), hkrati pa je dvotedenski seminar tudi odlična priložnost, da udeleženci od blizu okusijo življenje in dogajanje v Sloveniji. Z radijskim mikrofonom se je na Filozofsko fakulteto, ki je gostila seminar, odpravila Mojca Delač.
Gabrijela Žagar Fereira je skupino Slovenci v Nemčiji ustanovila zato, da bi s svojimi izkušnjami lahko pomagala vsem tistim, ki so se preselili v Nemčijo ali pa je ta že postala njihov dom. Skupina je hitro rasla in danes šteje več kot 7000 članov. Slednjim je uspelo rešiti že marsikatero težavo, zdaj pa so se prav s pomočjo te skupine povezali in organizirali srečanje v parku v Stuttgartu, pravi Gabrijela. Udeležilo se ga je lepo število Slovencev mlajše generacije, kar bi bilo brez pomoči družbenih omrežij zelo težko izvedljivo.
Še nekaj kratkih novic:
Minuli teden se je v 96. letu starosti poslovila begunka, dolgoletna novinarka slovenske sekcije BBC, Dora Žebot, londonska Slovenka, rojena v Mariboru. Bila je hči predvojnega mariborskega podžupana, zavednega Slovenca Franja Žebota. Dora Žebot in njen mož sta bila med tistimi slovenskimi izseljenci v Londonu, ki so veliko storili za prepoznavnost Slovenije. Njena hči, prav tako novinarka Alenka Lawrence, rada pripoveduje, kako se je staršem pridružila na demonstracijah s transparenti Osvobodite Slovenijo! Dora Žebot je vse svoje življenje spremljala slovensko in svetovno politično dogajanje. Pri njej so se od nekdaj ustavljali številni znani Slovenci, pisatelji, politiki in novinarji.
Raziskovalka Andreja Bezjak prosi za sodelovanje v projektu “Dokumentiranje slovstvene folklore pri slovenskih izseljencih v Severni Ameriki”. Od 7. do 28. septembra 2018 bo v ZDA in Kanadi nadaljevala s projektom zbiranja slovstvene folklore in spominskih ter življenjskih pripovedi slovenskih izseljencev. Še vedno išče kontakte v Torontu, Montrealu ter v Pensilvaniji in v New Yorku. Potrebuje predvsem predstavnike starejše generacije, ki še govorijo slovensko, kar sicer ni pogoj, je pa zaželeno.
V nedeljo, 15. julija bo na velikem odru Teatra Colón v ciklusu festivala ‘Velikih mednarodnih izvajalcev’ nastopila izjemna slovenska umetnica, pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak. To bo njeno prvo gostovanje v Latinski Ameriki v njeni 70-letni karieri. 19. julija bo nastopila tudi v Urugvaju, kjer bo kot solistka igrala s Filharmoničnim orkestrom Montevidea in v Santiagu de Chile, kjer bo imela recital.
11. julija je potekala spominska maša za Barbaro Celjsko v katedrali sv. Vita na praškem gradu, v kapeli sv. Vaclava. Maševal je p. Miran Žvanut, ki je v Prago prikolesaril iz Slovenije s skupino prijateljev.
V petek, 13. julija se je v Ljubljani zaključila 13. mladinska poletna šola slovenskega jezika. Reportažo o njej pripravljamo v prihodnji oddaji.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
S slovenskim podjetnikom Andrejem Vasletom, ki že dve desetletji živi v Braziliji, smo se pogovarjali o razmerah v tej južnoameriški državi v času pandemije, pa tudi o njegovem doživljanju Brazilije ter poslovnih izzivih in izkušnjah. Objavljamo tudi zgodbo potomke slovenskih izseljencev na Švedskem Suzane Macuh, ki je kljub temu, da pripada že tretji generaciji Slovencev na Severu Evrope, zelo lepo ohranila slovenski jezik in aktivno sodeluje tudi v tamkajšnji slovenski skupnosti. Na kratko pa se ustavljamo tudi pri slovenskih rojakih v Beogradu in s pomočjo predsednika društva Sava Saše Verbiča predstavljamo virtualno razstavo o znamenitih Slovencih v srbski prestolnici, ki je svoje mesto zaradi pandemije našla na spletu in tudi v tej obliki požela veliko pozornosti.
Tokratna oddaja Slovencem po svetu prinaša veliko aktualnih novic in zgodbe, ki jim je vedno znova dobro prisluhniti. Izvedeli boste, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja Dobrodošli doma, kako se bodo odvijale poletne šole slovenskega jezika, kaj počne Slovenka v Mehiki in kako epidemijo koronavirusa doživljajo Slovenci na Finskem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokratno oddajo Slovencem po svetu smo začeli v Argentini, kjer je Rok Fink povzel dogajanje zadnjih dni v Buenos Airesu. Pogovarjali smo se s Kristi Hodak, predsednico Društva V tujini izobraženih Slovencev in Timom Gilboto, ki se je po maturi odločil za študij farmacije v Veliki Britaniji.
V oddaji tokrat osrednji del namenjamo glasbi. Podali se bomo v Ameriko in se z zgodovinarjem in raziskovalcem slovenske kulture v Clevelandu Joejem Valenčičem sprehodili skozi zgodovino slovensko ameriške glasbene ustvarjalnosti s poudarkom na fenomenu slovensko ameriške polke, ki je zaznamovala tudi življenje slovenske izseljenske skupnosti v Združenih državah. Pogledali bomo tudi, kako je s to glasbo danes in kakšen vpliv ima na mlade potomce slovenskih izseljencev v ZDA. V oddaji pa boste lahko prisluhnili tudi zgodbi Reneja Polanca, ki ga je življenjska pot popeljala na Malto.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Trije sogovorniki oddaje Slovencem po svetu prihajajo iz z epidemijo zelo obremenjenih območij, a ob spoštovanju preventivnih prepovedi vztrajajo in si skušajo narediti vsakdan v karanteni prijeten. Kako jim to uspeva, boste izvedeli po 21. uri na Prvem z voditeljem oddaje Juretom K. Čoklom.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V Sloveniji zaenkrat tako imenovanega koronavirusa še nimamo, najbrž pa je le še vprašanje časa, kdaj bomo prvi primer zabeležili tudi pri nas. Kako zelo je strah pred obolenjem prisoten po vsem svetu, bo na svoj način prikazala tudi nocojšnja oddaja. Slišali boste, kakšno je življenje v času epidemije na Kitajskem in v Italiji, obiskali pa smo tudi svetovno prvakinjo v spartatlonu v Združenih državah Amerike.
Slovenci imamo radi svoje vrtičke – tako v prenesenem kot v dobesednem pomenu besede. To potrjujeta tudi sogovornika v tokratni oddaji – prvi na Novi Zelandiji, drugi na Nizozemskem. O vrtovih vseh vrst bosta povedala zanimivi zgodbi.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu se bomo po 21. uri na Prvem z dvema sogovornicama in sogovornikom pogovarjali o pomenu Prešernove poezije za Slovence – v času računalnikov, pametnih telefonov in interneta, ki nas hkrati ločuje in povezuje.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov