Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako so se v parku v Stuttgartu zaradi skupine na facebooku zbrale mlade slovenske družine
Na začetku oddaje ste lahko slišali reportažo Mojce Delač s 54. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, ki se je v petek zaključil v Ljubljani. Takoj za tem pa ste lahko prisluhnili pogovoru z Gabrijelo Žagar Fereira o srečanju Slovencev v Stuttgartu, ki so ga uspeli organizirati s pomočjo družbenih omrežij.
V Ljubljani se je danes zaključil 54. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki vsako leto poveže okoli sto udeležencev iz vsega sveta, ki jim je skupna želja po pridobivanju znanja iz vseh treh področij (torej jezika, literature in kulture), hkrati pa je dvotedenski seminar tudi odlična priložnost, da udeleženci od blizu okusijo življenje in dogajanje v Sloveniji. Z radijskim mikrofonom se je na Filozofsko fakulteto, ki je gostila seminar, odpravila Mojca Delač.
Gabrijela Žagar Fereira je skupino Slovenci v Nemčiji ustanovila zato, da bi s svojimi izkušnjami lahko pomagala vsem tistim, ki so se preselili v Nemčijo ali pa je ta že postala njihov dom. Skupina je hitro rasla in danes šteje več kot 7000 članov. Slednjim je uspelo rešiti že marsikatero težavo, zdaj pa so se prav s pomočjo te skupine povezali in organizirali srečanje v parku v Stuttgartu, pravi Gabrijela. Udeležilo se ga je lepo število Slovencev mlajše generacije, kar bi bilo brez pomoči družbenih omrežij zelo težko izvedljivo.
Še nekaj kratkih novic:
Minuli teden se je v 96. letu starosti poslovila begunka, dolgoletna novinarka slovenske sekcije BBC, Dora Žebot, londonska Slovenka, rojena v Mariboru. Bila je hči predvojnega mariborskega podžupana, zavednega Slovenca Franja Žebota. Dora Žebot in njen mož sta bila med tistimi slovenskimi izseljenci v Londonu, ki so veliko storili za prepoznavnost Slovenije. Njena hči, prav tako novinarka Alenka Lawrence, rada pripoveduje, kako se je staršem pridružila na demonstracijah s transparenti Osvobodite Slovenijo! Dora Žebot je vse svoje življenje spremljala slovensko in svetovno politično dogajanje. Pri njej so se od nekdaj ustavljali številni znani Slovenci, pisatelji, politiki in novinarji.
Raziskovalka Andreja Bezjak prosi za sodelovanje v projektu “Dokumentiranje slovstvene folklore pri slovenskih izseljencih v Severni Ameriki”. Od 7. do 28. septembra 2018 bo v ZDA in Kanadi nadaljevala s projektom zbiranja slovstvene folklore in spominskih ter življenjskih pripovedi slovenskih izseljencev. Še vedno išče kontakte v Torontu, Montrealu ter v Pensilvaniji in v New Yorku. Potrebuje predvsem predstavnike starejše generacije, ki še govorijo slovensko, kar sicer ni pogoj, je pa zaželeno.
V nedeljo, 15. julija bo na velikem odru Teatra Colón v ciklusu festivala ‘Velikih mednarodnih izvajalcev’ nastopila izjemna slovenska umetnica, pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak. To bo njeno prvo gostovanje v Latinski Ameriki v njeni 70-letni karieri. 19. julija bo nastopila tudi v Urugvaju, kjer bo kot solistka igrala s Filharmoničnim orkestrom Montevidea in v Santiagu de Chile, kjer bo imela recital.
11. julija je potekala spominska maša za Barbaro Celjsko v katedrali sv. Vita na praškem gradu, v kapeli sv. Vaclava. Maševal je p. Miran Žvanut, ki je v Prago prikolesaril iz Slovenije s skupino prijateljev.
V petek, 13. julija se je v Ljubljani zaključila 13. mladinska poletna šola slovenskega jezika. Reportažo o njej pripravljamo v prihodnji oddaji.
863 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Kako so se v parku v Stuttgartu zaradi skupine na facebooku zbrale mlade slovenske družine
Na začetku oddaje ste lahko slišali reportažo Mojce Delač s 54. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, ki se je v petek zaključil v Ljubljani. Takoj za tem pa ste lahko prisluhnili pogovoru z Gabrijelo Žagar Fereira o srečanju Slovencev v Stuttgartu, ki so ga uspeli organizirati s pomočjo družbenih omrežij.
V Ljubljani se je danes zaključil 54. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki vsako leto poveže okoli sto udeležencev iz vsega sveta, ki jim je skupna želja po pridobivanju znanja iz vseh treh področij (torej jezika, literature in kulture), hkrati pa je dvotedenski seminar tudi odlična priložnost, da udeleženci od blizu okusijo življenje in dogajanje v Sloveniji. Z radijskim mikrofonom se je na Filozofsko fakulteto, ki je gostila seminar, odpravila Mojca Delač.
Gabrijela Žagar Fereira je skupino Slovenci v Nemčiji ustanovila zato, da bi s svojimi izkušnjami lahko pomagala vsem tistim, ki so se preselili v Nemčijo ali pa je ta že postala njihov dom. Skupina je hitro rasla in danes šteje več kot 7000 članov. Slednjim je uspelo rešiti že marsikatero težavo, zdaj pa so se prav s pomočjo te skupine povezali in organizirali srečanje v parku v Stuttgartu, pravi Gabrijela. Udeležilo se ga je lepo število Slovencev mlajše generacije, kar bi bilo brez pomoči družbenih omrežij zelo težko izvedljivo.
Še nekaj kratkih novic:
Minuli teden se je v 96. letu starosti poslovila begunka, dolgoletna novinarka slovenske sekcije BBC, Dora Žebot, londonska Slovenka, rojena v Mariboru. Bila je hči predvojnega mariborskega podžupana, zavednega Slovenca Franja Žebota. Dora Žebot in njen mož sta bila med tistimi slovenskimi izseljenci v Londonu, ki so veliko storili za prepoznavnost Slovenije. Njena hči, prav tako novinarka Alenka Lawrence, rada pripoveduje, kako se je staršem pridružila na demonstracijah s transparenti Osvobodite Slovenijo! Dora Žebot je vse svoje življenje spremljala slovensko in svetovno politično dogajanje. Pri njej so se od nekdaj ustavljali številni znani Slovenci, pisatelji, politiki in novinarji.
Raziskovalka Andreja Bezjak prosi za sodelovanje v projektu “Dokumentiranje slovstvene folklore pri slovenskih izseljencih v Severni Ameriki”. Od 7. do 28. septembra 2018 bo v ZDA in Kanadi nadaljevala s projektom zbiranja slovstvene folklore in spominskih ter življenjskih pripovedi slovenskih izseljencev. Še vedno išče kontakte v Torontu, Montrealu ter v Pensilvaniji in v New Yorku. Potrebuje predvsem predstavnike starejše generacije, ki še govorijo slovensko, kar sicer ni pogoj, je pa zaželeno.
V nedeljo, 15. julija bo na velikem odru Teatra Colón v ciklusu festivala ‘Velikih mednarodnih izvajalcev’ nastopila izjemna slovenska umetnica, pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak. To bo njeno prvo gostovanje v Latinski Ameriki v njeni 70-letni karieri. 19. julija bo nastopila tudi v Urugvaju, kjer bo kot solistka igrala s Filharmoničnim orkestrom Montevidea in v Santiagu de Chile, kjer bo imela recital.
11. julija je potekala spominska maša za Barbaro Celjsko v katedrali sv. Vita na praškem gradu, v kapeli sv. Vaclava. Maševal je p. Miran Žvanut, ki je v Prago prikolesaril iz Slovenije s skupino prijateljev.
V petek, 13. julija se je v Ljubljani zaključila 13. mladinska poletna šola slovenskega jezika. Reportažo o njej pripravljamo v prihodnji oddaji.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu prinaša tri s šolo povezane zgodbe Slovenk in Slovencev – Mojca Gayen v Zahodni Bengaliji že dvanajst let vodi šolo Piali Ashar Alo, Helena Poche v češkem glavnem mestu že sedmo leto uči dopolnilni pouk slovenščine, Rok Juhas pa se je preselil na Portugalsko; njegova hči bo tam obiskovala mednarodno šolo. Nocoj po 21.00 na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zgodbe in izkušnje, ki jih človek nabira v tujini, z leti rastejo in zorijo. Energija in zagnanost pa kdaj prečita tudi izzive, ki se pri tem skoraj vselej zarišejo. In če vsemu dodamo še mladostne sanje in vizijo, potem smo bližje še eni zgodbi, ki jo bomo pobliže spoznali v tokratni oddaji. Septembra 2013 je Alen Krajnc po končanem srednjem šolanju prvič, kot pravi, svoje življenje spakiral v 32 kilogramov in odšel – v Veliko Britanijo. Sedem let pozneje končuje svoj doktorski študij na področju organske kemije na Univerzi Oxford. Kemija pa še zdaleč ni edino, kar polni njegov svet. O tem je pripovedoval v pogovoru z Mojco Delač.
Poleti si tudi v oddaji Slovencem po svetu pripovedujemo zgodbe. Tokrat bo svojo predstavila Eli Miklavčič, slikarka, ki je najprej doštudirala geodezijo, potem pa ugotovila, da raje slika in odšla v Nemčijo, kjer živi in ustvarja še danes. Udeleženka likovne kolonije v Mostu na Soči je tokrat prišla na obisk v Slovenijo z drugačnimi načrti in tako je prišla tudi pred mikrofon našega radia.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Poletje prinaša čas za daljše zgodbe in v tokratni oddaji Slovencem po svetu smo za vas pripravili dve prav taki. Obe sta povezani z ameriškim kontinentom – ena z Mehiko in druga z ZDA. V prvi boste lahko poslušali fotografa Jaka Vinška, ki že vrsto let živi in ustvarja v New Yorku, v drugi pa Barbaro Čuk, redovnico frančiškank Marijinih misijonark, ki je obiskala Slovenijo, zdaj pa se vrača nazaj v Mehiko.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov