Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako so se v parku v Stuttgartu zaradi skupine na facebooku zbrale mlade slovenske družine
Na začetku oddaje ste lahko slišali reportažo Mojce Delač s 54. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, ki se je v petek zaključil v Ljubljani. Takoj za tem pa ste lahko prisluhnili pogovoru z Gabrijelo Žagar Fereira o srečanju Slovencev v Stuttgartu, ki so ga uspeli organizirati s pomočjo družbenih omrežij.
V Ljubljani se je danes zaključil 54. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki vsako leto poveže okoli sto udeležencev iz vsega sveta, ki jim je skupna želja po pridobivanju znanja iz vseh treh področij (torej jezika, literature in kulture), hkrati pa je dvotedenski seminar tudi odlična priložnost, da udeleženci od blizu okusijo življenje in dogajanje v Sloveniji. Z radijskim mikrofonom se je na Filozofsko fakulteto, ki je gostila seminar, odpravila Mojca Delač.
Gabrijela Žagar Fereira je skupino Slovenci v Nemčiji ustanovila zato, da bi s svojimi izkušnjami lahko pomagala vsem tistim, ki so se preselili v Nemčijo ali pa je ta že postala njihov dom. Skupina je hitro rasla in danes šteje več kot 7000 članov. Slednjim je uspelo rešiti že marsikatero težavo, zdaj pa so se prav s pomočjo te skupine povezali in organizirali srečanje v parku v Stuttgartu, pravi Gabrijela. Udeležilo se ga je lepo število Slovencev mlajše generacije, kar bi bilo brez pomoči družbenih omrežij zelo težko izvedljivo.
Še nekaj kratkih novic:
Minuli teden se je v 96. letu starosti poslovila begunka, dolgoletna novinarka slovenske sekcije BBC, Dora Žebot, londonska Slovenka, rojena v Mariboru. Bila je hči predvojnega mariborskega podžupana, zavednega Slovenca Franja Žebota. Dora Žebot in njen mož sta bila med tistimi slovenskimi izseljenci v Londonu, ki so veliko storili za prepoznavnost Slovenije. Njena hči, prav tako novinarka Alenka Lawrence, rada pripoveduje, kako se je staršem pridružila na demonstracijah s transparenti Osvobodite Slovenijo! Dora Žebot je vse svoje življenje spremljala slovensko in svetovno politično dogajanje. Pri njej so se od nekdaj ustavljali številni znani Slovenci, pisatelji, politiki in novinarji.
Raziskovalka Andreja Bezjak prosi za sodelovanje v projektu “Dokumentiranje slovstvene folklore pri slovenskih izseljencih v Severni Ameriki”. Od 7. do 28. septembra 2018 bo v ZDA in Kanadi nadaljevala s projektom zbiranja slovstvene folklore in spominskih ter življenjskih pripovedi slovenskih izseljencev. Še vedno išče kontakte v Torontu, Montrealu ter v Pensilvaniji in v New Yorku. Potrebuje predvsem predstavnike starejše generacije, ki še govorijo slovensko, kar sicer ni pogoj, je pa zaželeno.
V nedeljo, 15. julija bo na velikem odru Teatra Colón v ciklusu festivala ‘Velikih mednarodnih izvajalcev’ nastopila izjemna slovenska umetnica, pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak. To bo njeno prvo gostovanje v Latinski Ameriki v njeni 70-letni karieri. 19. julija bo nastopila tudi v Urugvaju, kjer bo kot solistka igrala s Filharmoničnim orkestrom Montevidea in v Santiagu de Chile, kjer bo imela recital.
11. julija je potekala spominska maša za Barbaro Celjsko v katedrali sv. Vita na praškem gradu, v kapeli sv. Vaclava. Maševal je p. Miran Žvanut, ki je v Prago prikolesaril iz Slovenije s skupino prijateljev.
V petek, 13. julija se je v Ljubljani zaključila 13. mladinska poletna šola slovenskega jezika. Reportažo o njej pripravljamo v prihodnji oddaji.
863 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Kako so se v parku v Stuttgartu zaradi skupine na facebooku zbrale mlade slovenske družine
Na začetku oddaje ste lahko slišali reportažo Mojce Delač s 54. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, ki se je v petek zaključil v Ljubljani. Takoj za tem pa ste lahko prisluhnili pogovoru z Gabrijelo Žagar Fereira o srečanju Slovencev v Stuttgartu, ki so ga uspeli organizirati s pomočjo družbenih omrežij.
V Ljubljani se je danes zaključil 54. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki vsako leto poveže okoli sto udeležencev iz vsega sveta, ki jim je skupna želja po pridobivanju znanja iz vseh treh področij (torej jezika, literature in kulture), hkrati pa je dvotedenski seminar tudi odlična priložnost, da udeleženci od blizu okusijo življenje in dogajanje v Sloveniji. Z radijskim mikrofonom se je na Filozofsko fakulteto, ki je gostila seminar, odpravila Mojca Delač.
Gabrijela Žagar Fereira je skupino Slovenci v Nemčiji ustanovila zato, da bi s svojimi izkušnjami lahko pomagala vsem tistim, ki so se preselili v Nemčijo ali pa je ta že postala njihov dom. Skupina je hitro rasla in danes šteje več kot 7000 članov. Slednjim je uspelo rešiti že marsikatero težavo, zdaj pa so se prav s pomočjo te skupine povezali in organizirali srečanje v parku v Stuttgartu, pravi Gabrijela. Udeležilo se ga je lepo število Slovencev mlajše generacije, kar bi bilo brez pomoči družbenih omrežij zelo težko izvedljivo.
Še nekaj kratkih novic:
Minuli teden se je v 96. letu starosti poslovila begunka, dolgoletna novinarka slovenske sekcije BBC, Dora Žebot, londonska Slovenka, rojena v Mariboru. Bila je hči predvojnega mariborskega podžupana, zavednega Slovenca Franja Žebota. Dora Žebot in njen mož sta bila med tistimi slovenskimi izseljenci v Londonu, ki so veliko storili za prepoznavnost Slovenije. Njena hči, prav tako novinarka Alenka Lawrence, rada pripoveduje, kako se je staršem pridružila na demonstracijah s transparenti Osvobodite Slovenijo! Dora Žebot je vse svoje življenje spremljala slovensko in svetovno politično dogajanje. Pri njej so se od nekdaj ustavljali številni znani Slovenci, pisatelji, politiki in novinarji.
Raziskovalka Andreja Bezjak prosi za sodelovanje v projektu “Dokumentiranje slovstvene folklore pri slovenskih izseljencih v Severni Ameriki”. Od 7. do 28. septembra 2018 bo v ZDA in Kanadi nadaljevala s projektom zbiranja slovstvene folklore in spominskih ter življenjskih pripovedi slovenskih izseljencev. Še vedno išče kontakte v Torontu, Montrealu ter v Pensilvaniji in v New Yorku. Potrebuje predvsem predstavnike starejše generacije, ki še govorijo slovensko, kar sicer ni pogoj, je pa zaželeno.
V nedeljo, 15. julija bo na velikem odru Teatra Colón v ciklusu festivala ‘Velikih mednarodnih izvajalcev’ nastopila izjemna slovenska umetnica, pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak. To bo njeno prvo gostovanje v Latinski Ameriki v njeni 70-letni karieri. 19. julija bo nastopila tudi v Urugvaju, kjer bo kot solistka igrala s Filharmoničnim orkestrom Montevidea in v Santiagu de Chile, kjer bo imela recital.
11. julija je potekala spominska maša za Barbaro Celjsko v katedrali sv. Vita na praškem gradu, v kapeli sv. Vaclava. Maševal je p. Miran Žvanut, ki je v Prago prikolesaril iz Slovenije s skupino prijateljev.
V petek, 13. julija se je v Ljubljani zaključila 13. mladinska poletna šola slovenskega jezika. Reportažo o njej pripravljamo v prihodnji oddaji.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Druga letošnja oddaja se bo dotaknila strahovitega požara v Avstraliji, ki ga doživljajo tudi Slovenke in Slovenci, ki živijo ‘tam spodaj’. Kakšno je stanje in kakšne bodo posledice, smo povprašali Špelo Adamič, ki živi v Sydneyju. Dr. Damjan Obal je vodja oblikovalskih raziskav pri svetovnem velikanu proizvodnje internetne opreme na Norveškem, ob obisku Slovenije ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Tik pred novim letom je začel delovati nov spletni tečaj slovenskega jezika, ki ga v pogovoru z Lili Brunec predstavlja Tjaša Alič.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Zadnja letošnja oddaja Slovencem po svetu prinaša zgodbe Mateja Mertika, Nadie Magister in Slovenske zveze na Švedskem, ki ji predseduje Alojz Macuh. Čisto ob koncu oddaje pa še nastop kanadskega pevskega zbora, ki je v Montrealu zapel v slovenščini.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu smo obiskali Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Ugotovili smo, da vas sredi Buenos Airesa lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa podlegli čarovniji melodije slovenskega saksofonista Jana Kusa. Nocoj po 21. na Prvem.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Poklicali smo kraševko Magdo Sosič, ki je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Maša Kranjc pa nam je zaupala, kako jo je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu. Slovencem po svetu nocoj po 21. uri na Prvem!
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se pogovarjali s tremi mladimi Slovenci, ki vsak zase dokazujejo, da je domovina lahko povsod, kjer živi spomin nanjo in kjer se ljudje zavedajo svojih korenin. Eva Panjan živi v Madridu, Rok Ogrin v Stockholmu in Tanja Kocjančič Antolik v Pragi. Kaj povezuje njihove zgodbe, boste izvedeli po 21. uri na Prvem v oddaji Slovencem po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu pozornost tokrat namenjamo trem temam, in sicer praznovanju treh slovenskih društev v Belgiji, ki delujejo že 90 let, začetku novega mandata našega dopisnika iz Združenih držav Andreja Stoparja, ki bo iskal tudi zgodbe Slovencev, ki živijo v Ameriki, in nastopu pevske skupine Studenec v Berlinu v cerkvi svete Elizabete, v kateri se zbirajo tam živeči Slovenci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov