Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tradicija Pusta in pustnih jedi živi iz generacije v generacijo
Oddajo smo pustnemu času primerno začeli v Braziliji, Erika Dvoršak je v pogovoru z Mojco Delač pojasnila, kaj je ‘bloco’. Nadalevali bomo v Argentini – Mariana Rožanec nas je poučila, da v Argentini pustnega rajanja, kakršnega poznamo pri nas, ni. Poznajo pa karnevale, podobne tistim v sosednji Braziliji. Oddajo smo zaključili s pogovorom z Nežo Hvale, ki je napisala magisterij na temo slovenskih izseljencev v Berlinu.
Med najbolj znanimi in tudi najbolj obiskanimi karnevali na svetu je gotovo tisti, ki vsako leto zajame Rio de Janeiro. Tja smo poklicali Eriko Dvoršak, ki ste jo v naših oddajah lahko že spoznali. Njena mama je Brazilka, očetova družina pa se je v to deželo preselila s Štajerske. Seveda Erika Dvoršak kot domačinka karneval v Riu zelo dobro pozna in kot je povedala Mojci Delač, so samba parade zgolj atrakcija za turiste. Domačini se udeležujejo parade mask, ki jih imenujejo »bloco«. Tako kot pri nas, so tudi v Riu temperature v teh dneh visoke, kljub temu, da na južni polobli karnevalsko dogajanje poteka poleti.
Mariana Rožanec se je v Slovenijo preselila iz Buenos Airesa. Slovenijo je pred tem obiskala že večkrat, zato se tukaj počuti enako domače kot v Argentini. Seveda razlike so, pove, vendar niso tako velike in če bi bile zares moteče, ne bi živela tukaj, doda. Ena izmed razlik je tudi pust in ker smo ravno v času veselih mask, je bilo to tudi moje prvo vprašanje.
Neža Hvale že od leta 2004 živi v Berlinu. Magistrirala je iz etnologije in kulturne antropologije, zdaj pa je zaposlena v mednarodnem finančno tehnološkem podjetju. Magisterij je napisala na temo slovenskih izseljencev v Berlinu v času nekdanje skupne države Jugoslavije. Jure K. Čokl jo je najprej vprašal, kako je dobila idejo za temo njenega magistrskega dela.
Še nekaj kratkih novic:
23. taborabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa so že odprte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Podjetniški portal Spirit Slovenija objavlja javni razpis za sofinanciranje izvajanja dejavnosti slovenskih poslovnih klubov v tujini v letu 2019. Rok za oddajo vlog je 29. marec 2019, namen javnega razpisa pa je oblikovati in vzdrževati mrežo že delujočih slovenskih poslovnih klubov v tujini in jih spodbujati pri izvajanju aktivnosti, povezanih z internacionalizacijo slovenskega gospodarstva. Okvirna skupna višina sredstev, ki je na razpolago za izvedbo predmeta tega javnega razpisa znaša 450.000,00 EUR.
V torek, 19. februarja 2019, so v Banskem dvoru v Banjaluki odprli razstavo Nesnovna kulturna dediščina Slovenije v luči Unescove konvencije. Avtorici potujoče razstave plakatov sta dr. Nena Židov in mag. Anja Jerin, kustosinji Slovenskega etnografskega muzeja, ki je koordinator ohranitve nesnovne kulturne dediščine v Republiki Sloveniji. Na 24 panojih so s pomočjo fotografij in s kratkimi opisi predstavljeni narodni običaji, umetelnosti, rokodelstva in ostale tradicije, ki so proglašene za nesnovno kulturno dediščino Slovenije.
19. februarja je Društvo Slovencev Triglav iz Banjaluke v sodelovanju z Banskim dvorom organiziralo predstavitev dvojezične knjige Dušana Tomažiča Slovenska etnična manjšina v Bosni in Hercegovini. Knjiga predstavlja razloge in načine priseljevanja Slovencev v BiH, njihovo življenje v tej državi in načine združevanja z namenom ohranitve jezika in kulture.
863 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tradicija Pusta in pustnih jedi živi iz generacije v generacijo
Oddajo smo pustnemu času primerno začeli v Braziliji, Erika Dvoršak je v pogovoru z Mojco Delač pojasnila, kaj je ‘bloco’. Nadalevali bomo v Argentini – Mariana Rožanec nas je poučila, da v Argentini pustnega rajanja, kakršnega poznamo pri nas, ni. Poznajo pa karnevale, podobne tistim v sosednji Braziliji. Oddajo smo zaključili s pogovorom z Nežo Hvale, ki je napisala magisterij na temo slovenskih izseljencev v Berlinu.
Med najbolj znanimi in tudi najbolj obiskanimi karnevali na svetu je gotovo tisti, ki vsako leto zajame Rio de Janeiro. Tja smo poklicali Eriko Dvoršak, ki ste jo v naših oddajah lahko že spoznali. Njena mama je Brazilka, očetova družina pa se je v to deželo preselila s Štajerske. Seveda Erika Dvoršak kot domačinka karneval v Riu zelo dobro pozna in kot je povedala Mojci Delač, so samba parade zgolj atrakcija za turiste. Domačini se udeležujejo parade mask, ki jih imenujejo »bloco«. Tako kot pri nas, so tudi v Riu temperature v teh dneh visoke, kljub temu, da na južni polobli karnevalsko dogajanje poteka poleti.
Mariana Rožanec se je v Slovenijo preselila iz Buenos Airesa. Slovenijo je pred tem obiskala že večkrat, zato se tukaj počuti enako domače kot v Argentini. Seveda razlike so, pove, vendar niso tako velike in če bi bile zares moteče, ne bi živela tukaj, doda. Ena izmed razlik je tudi pust in ker smo ravno v času veselih mask, je bilo to tudi moje prvo vprašanje.
Neža Hvale že od leta 2004 živi v Berlinu. Magistrirala je iz etnologije in kulturne antropologije, zdaj pa je zaposlena v mednarodnem finančno tehnološkem podjetju. Magisterij je napisala na temo slovenskih izseljencev v Berlinu v času nekdanje skupne države Jugoslavije. Jure K. Čokl jo je najprej vprašal, kako je dobila idejo za temo njenega magistrskega dela.
Še nekaj kratkih novic:
23. taborabor slovenskih otrok po svetu v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa bo potekal od 27. julija do 3. avgusta v bližini Ivančne Gorice. Prireditelji ocenjujejo, da bodo lahko sprejeli okoli 40 učencev z vsega sveta, prijave pa so že odprte na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
Podjetniški portal Spirit Slovenija objavlja javni razpis za sofinanciranje izvajanja dejavnosti slovenskih poslovnih klubov v tujini v letu 2019. Rok za oddajo vlog je 29. marec 2019, namen javnega razpisa pa je oblikovati in vzdrževati mrežo že delujočih slovenskih poslovnih klubov v tujini in jih spodbujati pri izvajanju aktivnosti, povezanih z internacionalizacijo slovenskega gospodarstva. Okvirna skupna višina sredstev, ki je na razpolago za izvedbo predmeta tega javnega razpisa znaša 450.000,00 EUR.
V torek, 19. februarja 2019, so v Banskem dvoru v Banjaluki odprli razstavo Nesnovna kulturna dediščina Slovenije v luči Unescove konvencije. Avtorici potujoče razstave plakatov sta dr. Nena Židov in mag. Anja Jerin, kustosinji Slovenskega etnografskega muzeja, ki je koordinator ohranitve nesnovne kulturne dediščine v Republiki Sloveniji. Na 24 panojih so s pomočjo fotografij in s kratkimi opisi predstavljeni narodni običaji, umetelnosti, rokodelstva in ostale tradicije, ki so proglašene za nesnovno kulturno dediščino Slovenije.
19. februarja je Društvo Slovencev Triglav iz Banjaluke v sodelovanju z Banskim dvorom organiziralo predstavitev dvojezične knjige Dušana Tomažiča Slovenska etnična manjšina v Bosni in Hercegovini. Knjiga predstavlja razloge in načine priseljevanja Slovencev v BiH, njihovo življenje v tej državi in načine združevanja z namenom ohranitve jezika in kulture.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V oddaji tokrat gostimo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona, ki bo pozornost namenil ključnim prioritetam pri svojem delovanju v prihodnjih mesecih in se ozrl na delo in povezave s slovenskimi skupnostmi po svetu v minulih treh mesecih. Ob začetku novega šolskega leta tudi v nekaterih dopolnilnih šolah slovenščine v tujini, se bomo pogovarjali z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Madridu Patricijo Tomšič, podali se bomo tudi v svet glasbe in z glasbeno pedagoginjo in strokovnjakinjo za zborovsko petje Danijelo Bajuk iz Argentine govorili o izraznem petju, s pevovodjo Angelco Bajda iz argentinske Mendoze pa bo beseda tekla o slovenskem otroškem pevskem zboru »Mendoški škrjančki«, ki prihodnji teden začenja gostovanje v Sloveniji.
Tokratno oddajo bomo posvetili trem na videz povsem različnim temam – prvemu šolskemu dnevu, konjem kasačem in francoskim policistom. Če ste v tem trenutku dvignili vsaj eno obrv, vas razumemo. A brez skrbi – vse naštete teme imajo skupno rdečo nit – rojakinje in rojake, ki živijo v tujini. Na koncu oddaje pa vas čakajo še novice, povezane s Slovenkami in Slovenci, razseljenimi po vsem svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Tokrat v oddaji Slovencem po svetu – Portreti predstavljamo violinistko Tino Čeh, ki je z dvanajstimi leti igrala v težkometalni skupini in ima danes glasbeno šolo v Bruslju, kjer je ustanovila tudi bralni kotiček in Kulturno kreativni center. Domotožje jo sicer včasih spravi v otožno razpoloženje, ampak takrat preprosto za nekaj časa pride domov in se čez nekaj časa vrne v Bruselj, polna novih načrtov in idej.
Miha Zanoškar je arhitekt, ki se ne ustraši novih izzivov. Tudi, če to pomeni, da z dvema potovalnima torbama odideš v tujo deželo, iščoč novih priložnosti in znanj in da moraš pravzaprav začeti od začetka. Od Osla in Tromsa, mesta, ki mu rečejo »vrata Arktike«, pa Trondheima, kjer zdaj živi in dela. Med obiskom v Sloveniji, smo ga na poti v domači Slovenj Gradec povabili v radijski studio in spregovoril je o arhitekturi svojega dela in življenja. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Tokrat predstavljamo slovensko slikarko in geografinjo iz Ottawe Ireno Hribar Schmidt. Že štiri desetletja živi v tujini, kamor sta jo pravzaprav odpeljali študijska pot in želja po raziskovanju sveta. Rojena Ljubljančanka je v Kanadi študirala geografijo in se izobraževala na likovnem področju. Sicer pa je že pred odhodom v Severno Ameriko tudi v Sloveniji obiskovala tečaje modeliranja in risanja, študirala pa je tudi oblikovanje v Benetkah. Njena izseljenska in umetniška pot pa sta zaznamovani tudi z desetletjem, ki ga je z družino preživela na Arabskem polotoku. V Kanadi je dejavna tudi v slovenski skupnosti, kljub letom izseljenskega življenja pa je ves čas tesno povezana tudi z domovino Slovenijo, predvsem na likovnem področju.
Tokrat med Slovenci, ki so svoj pečat pustili tudi na tujem, predstavljamo doktorico Katjo Žvan Elliot, politologinjo, ki je Slovenijo za 20 let zamenjala za tujino. Po diplomi v Ljubljani ter opravljenem doktoratu na Oxfordu je bila zadnjih 10 let profesorica na ameriški univerzi v Ifranu v Maroku, v tem času pa se je ukvarjala predvsem s preučevanjem položaja žensk v severnoafriški regiji. Poročena mati s ponosom pove, da je feministka in da feminizem pomeni borbo za družbene pravice, torej za pravice vsakogar in vseh. Biti profesorica v Maroku je vsakodnevni izziv, ženskam v zelo tradicionalni in patriarhalni družbi pod noge mečejo polena, sama je bila deležna celo zmerjanja in žaljivk. Katja Žvan Elliot je v Ifranu soustanovila SOS telefon za žrtve nasilja ter jim tudi dejavno pomagala. Zanimivo, izobraženo in svetovljansko sogovornico je pred mikrofon povabila Živa Trček.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo trikratno doktorico znanosti Miro Delavec Touhami, učiteljico slovenskega jezika in kulture v Nemčiji, kjer biva že skoraj desetletje in zavzeto skrbi za učenje slovenščine med slovenskimi zdomskimi otroki in odraslimi. Literarna zgodovinarka, ki že vrsto let raziskuje lik prve slovenske pesnice Josipine Urbančič Turnograjske, pravnica, pisateljica in raziskovalka ter humanitarka Mira Delavec Touhami živi razpeta med Afriko, Slovenijo in Nemčijo.
V sklopu naše poletne serije portretov Slovencev, ki so svoj pečat pustili tudi v tujini, kot prvo predstavljamo Barbaro Hanuš. Ljubljančanka, v 70-ih letih dijakinja gimnazije Poljane, v začetku 80-ih študentka in diplomantka, nato pa profesorica slovenščine in pedagogike, dolgoletna učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Republiki Srbski, zunanja urednica revij Ciciban in Cicido, knjižničarka, pisateljica knjig za odrasle in otroke, avtorica slikanic, beril za osnovno šolo. Barbara Hanuš je velika prijateljica otrok in izjemno prijetna sogovornica, ki si prizadeva za medkulturni dialog. Barbaro Hanuš je pred mikrofon povabila Živa Trček.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji predstavljamo utrinke s konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz Slovenije in sveta, ki je potekala na Brdu pri Kranju, v njenem ospredju pa sta bila med drugim sodelovanje slovenskih podjetij doma in v tujini ter povezovanje slovenskega znanja. Pogovarjali smo se s slepo primorsko igralko METKO PAVŠIČ; razložila je, kako poteka ustvarjalni proces pri igralcu, ki ne vidi, in kako se pripravlja na nastopa na Češkem. Pomen prireditve Naša slovenska beseda v Zrenjaninu je opisala Mileno Spremo, ki tam vodi slovensko društvo. V bližini Londona pa se bodo Slovenci jutri družili pod slovenskim kozolcem.
Učiteljica slovenščine Barbara Goršič razloži, zakaj se je odločila za delo v Banja Luki, kakšno je življenje tam, pa tudi, kako je, če imaš otroka v eni državi, službo pa v drugi. Nadarjeni gimnazijki iz Nemčije slovenskih korenin opisujeta, kako sta se lotili pisanja svoje prve knjige in kje sta našli navdih za to – pred kratim sta namreč izdali dvojezični prvenec. Spominjamo se pionirja letalstva Edvarda Rusjana, ki se je pred 111-imi leti smrtno ponesrečil v Beogradu, kjer je zdaj dobil svoj spomenik, iz dvorane slavnih mesta Cleveland v Ohiu pa pojasnilo, katerega ameriškega Slovenca so sprejeli vanjo in zakaj.
Neveljaven email naslov