Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Poklicali smo kraševko Magdo Sosič, ki je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Maša Kranjc pa nam je zaupala, kako jo je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu. Slovencem po svetu nocoj po 21. uri na Prvem!
Iz lokala s hitro hrano na Čopovi v vas Puebla v Mehiki.
Ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije smo se pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Kraševka Magda Sosič je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Mašo Kranjc pa je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu.
10. konferenca slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa je ponovno združila ljudi, katerih zgodbe so lahko za zgled mnogim. Dr. Urška Vrhovšek je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu, kjer je vodja platforme za metabolomiko. Pred njenim predavanjem sem jo vprašal, ali se je po vseh teh letih prijetno vrniti domov v vlogi človeka, ki s svojim znanjem mladim raziskovalcem predstavlja zgled.
Izseljenska zgodba Kraševke Magde Sosič iz male vasi Dutovlje je precej neobičajna. V Argentino se je izselila kot zelo mlado dekle pred 65 timi leti. Prišla je v novo družino kot posvojenka in se znašla v velikem Buenos Airesu. Tam je kmalu navezala tudi stik s Slovenci in se priključila društvu Triglav, v katerem je bilo tudi veliko Primorcev. Tako je bilo tudi manj domotožja, pravi. Še vedno rada zapoje tudi kakšno slovensko ljudsko pesem, predvsem primorsko. Svojo zgodbo je Magda Sosič zaupala Lili Brunec, najprej pa se je ozrla v daljna petdeseta leta minulega stoletja, ko je z rodne Primorske odšla v Argentino.
Poročilo organizacije za ekonomsko sodelovanje OECD za leto 2018 pravi, da Mehičani delajo 43 ur na teden in so tako najbolj delaven narod na svetu. Mehika hkrati velja tudi za drugo najsrečnejšo državo na svetu. Z vsem naštetim se strinja tudi Maša Kranjc, ki se je pred 14 leti preselila v mesto Puebla. Tam živi s svojo družino, soprogom in tremi hčerkami. Njena zgodba se je začela v Sloveniji, na Čopovi ulici v Ljubljani, kjer je v restavraciji s hitro prehrano delala kot študentka. Tam je spoznala svojega soproga in kasneje z njim odpotovala v tujino. Z njo se je pogovarjal Marko Rozman.
Še nekaj kratkih novic:
V ponedeljek, 11. novembra, ko v Avstraliji praznujejo tudi dan spomina na padle vojake, se je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Česnik mudil na obisku v Melbournu. Delegacija je najprej obiskala Muzej priseljevanja, v Državni knjižnici Viktorije si je minister ogledal zbirko Iconotheca Valvasoriana. To dragoceno zbirko faksimilov je knjižnici med svojim obiskom leta 2010 v imenu Slovenije podaril takratni minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Dr. Boštjan Žekš. Sledil je obisk v Slovenskem verskem središču sv. Cirila in Metoda v Keweju.
Društvo VTIS skupaj z Veleposlaništvom RS na Danskem je prav danes že drugič v švedski prestolnici organiziralo dogodek “VTIS Stockholm 2019: slovensko znanje v svetu”. Na dogodku se je predstavilo društvo VTIS, nato pa tudi nekaj govornikov, ki delujejo na Švedskem. Predstavilo se je tudi Slovensko društvo v Stockholmu, ki je nastopilo s svojim pevskim zborom. Dogodek je soorganiziralo Veleposlaništvo RS V Kopenhagnu, zbrane na dogodku pa je nagovoril tudi veleposlanik Edvin Skrt. Dogodek bo potekal v Stockholmu.
Na obisk k Slovencem na Malti prihaja slovenski veleposlanik v Italiji Tomaž Kunstelj. Ob tej priložnosti bo častni konzul RS na Malti Nicholas Baldacchino, organiziral srečanje, ki bo najverjetneje pri njemu doma v Balzanu. Dogodek bo potekal v petek, 22. novembra, vsi zainteresirani pa morajo zaradi lažje organizacije obvezno najaviti svojo prisotnost pri gostitelju s poslanim elektronskim sporočilom do danes zvečer. Več informacij najdete v facebook skupini Slovenci na Malti.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu na uradni spletni strani objavlja Javna razpisa za razpisni področji A in B v letu 2020. Gre za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu. Namen javnega razpisa za razpisno področje A v letu 2020 je finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu, namen javnega razpisa za razpisno področje B pa finančna podpora Slovencem po svetu ter spodbujanje dejavnosti in povezovanje z Republiko Slovenijo.
865 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Poklicali smo kraševko Magdo Sosič, ki je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Maša Kranjc pa nam je zaupala, kako jo je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu. Slovencem po svetu nocoj po 21. uri na Prvem!
Iz lokala s hitro hrano na Čopovi v vas Puebla v Mehiki.
Ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije smo se pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Kraševka Magda Sosič je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Mašo Kranjc pa je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu.
10. konferenca slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa je ponovno združila ljudi, katerih zgodbe so lahko za zgled mnogim. Dr. Urška Vrhovšek je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu, kjer je vodja platforme za metabolomiko. Pred njenim predavanjem sem jo vprašal, ali se je po vseh teh letih prijetno vrniti domov v vlogi človeka, ki s svojim znanjem mladim raziskovalcem predstavlja zgled.
Izseljenska zgodba Kraševke Magde Sosič iz male vasi Dutovlje je precej neobičajna. V Argentino se je izselila kot zelo mlado dekle pred 65 timi leti. Prišla je v novo družino kot posvojenka in se znašla v velikem Buenos Airesu. Tam je kmalu navezala tudi stik s Slovenci in se priključila društvu Triglav, v katerem je bilo tudi veliko Primorcev. Tako je bilo tudi manj domotožja, pravi. Še vedno rada zapoje tudi kakšno slovensko ljudsko pesem, predvsem primorsko. Svojo zgodbo je Magda Sosič zaupala Lili Brunec, najprej pa se je ozrla v daljna petdeseta leta minulega stoletja, ko je z rodne Primorske odšla v Argentino.
Poročilo organizacije za ekonomsko sodelovanje OECD za leto 2018 pravi, da Mehičani delajo 43 ur na teden in so tako najbolj delaven narod na svetu. Mehika hkrati velja tudi za drugo najsrečnejšo državo na svetu. Z vsem naštetim se strinja tudi Maša Kranjc, ki se je pred 14 leti preselila v mesto Puebla. Tam živi s svojo družino, soprogom in tremi hčerkami. Njena zgodba se je začela v Sloveniji, na Čopovi ulici v Ljubljani, kjer je v restavraciji s hitro prehrano delala kot študentka. Tam je spoznala svojega soproga in kasneje z njim odpotovala v tujino. Z njo se je pogovarjal Marko Rozman.
Še nekaj kratkih novic:
V ponedeljek, 11. novembra, ko v Avstraliji praznujejo tudi dan spomina na padle vojake, se je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Česnik mudil na obisku v Melbournu. Delegacija je najprej obiskala Muzej priseljevanja, v Državni knjižnici Viktorije si je minister ogledal zbirko Iconotheca Valvasoriana. To dragoceno zbirko faksimilov je knjižnici med svojim obiskom leta 2010 v imenu Slovenije podaril takratni minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Dr. Boštjan Žekš. Sledil je obisk v Slovenskem verskem središču sv. Cirila in Metoda v Keweju.
Društvo VTIS skupaj z Veleposlaništvom RS na Danskem je prav danes že drugič v švedski prestolnici organiziralo dogodek “VTIS Stockholm 2019: slovensko znanje v svetu”. Na dogodku se je predstavilo društvo VTIS, nato pa tudi nekaj govornikov, ki delujejo na Švedskem. Predstavilo se je tudi Slovensko društvo v Stockholmu, ki je nastopilo s svojim pevskim zborom. Dogodek je soorganiziralo Veleposlaništvo RS V Kopenhagnu, zbrane na dogodku pa je nagovoril tudi veleposlanik Edvin Skrt. Dogodek bo potekal v Stockholmu.
Na obisk k Slovencem na Malti prihaja slovenski veleposlanik v Italiji Tomaž Kunstelj. Ob tej priložnosti bo častni konzul RS na Malti Nicholas Baldacchino, organiziral srečanje, ki bo najverjetneje pri njemu doma v Balzanu. Dogodek bo potekal v petek, 22. novembra, vsi zainteresirani pa morajo zaradi lažje organizacije obvezno najaviti svojo prisotnost pri gostitelju s poslanim elektronskim sporočilom do danes zvečer. Več informacij najdete v facebook skupini Slovenci na Malti.
Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu na uradni spletni strani objavlja Javna razpisa za razpisni področji A in B v letu 2020. Gre za finančno podporo avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu in Slovencem po svetu. Namen javnega razpisa za razpisno področje A v letu 2020 je finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu, namen javnega razpisa za razpisno področje B pa finančna podpora Slovencem po svetu ter spodbujanje dejavnosti in povezovanje z Republiko Slovenijo.
V tokratni oddaji nas pot vodi v Združene države Amerike, v Združene arabske emirate in v Belgijo. Kako je bilo na podelitvi ameriških glasbenih nagrad grammy? Svoje vtise o dogodku strne Slovenec, ki se je sprehodil po rdeči preprogi, saj je bil že drugič nominiran za to prestižno nagrado. Razvija tudi aplikacijo za glasbeno učenje. Ste že slišali za piknik v puščavi? Pripravljajo ga Slovenci v Združenih arabskih emiratih. Na pravljičnih uricah v bližini Bruslja pa v nedeljo pričakujejo gostjo, ki jo sicer poznamo s političnega parketa.
Tokratna oddaja je namenjena mednarodnemu dnevu žensk, ki smo ga zaznamovali 8.marca. Gostje oddaje so ženske, ki razmišljajo o svojem položaju in o tem, kako uspeti v svetu, ki ga po večini še vedno obvladujejo moški. S kakšnimi dilemami se soočajo? Kako postavijo meje, se odločijo za družino? Kako uveljavijo svoje mnenje v prostoru, polnem moških? Kako premagajo težke trenutke in preživijo nizke udarce? O vsem tem z uspešnimi Slovenkami, ki delajo na tujem.
Naše druženje bomo tokrat začeli v Stockholmu; tja smo poklicali sogovornika, ki dela v švedskem proizvajalcu letal in obrambnih sistemov SAAB. O podrobnostih svojega dela ne sme govoriti, saj gre za skrivnosti, opisuje pa, kako je dobil zaposlitev. Kot pravi, je s svojo neposrednostjo presenetil pregovorno zadržane Švede. Ker je letošnje leto slovenska vlada razglasila za Kajuhovo leto – v spomin na stoletnico rojstva pesnika Karla Destovnika Kajuha - se bomo posvetili tudi tej temi. Govor pa bo tudi o poletnem Taboru slovenskih otrok, ki bo julija.
Tokratno oddajo začenjamo v Nemčiji, kjer živita slovenska zakonca, ki ju je tja vodila ljubezen. V osrčje Severnega Porenja-Vestfalije, kjer je njun skupni dom že več kot desetletje, sta pripeljala kar nekaj slovenskih navad – ona belokranjskih, on dolenjskih. Kot velik problem Slovencev na tem območju Nemčije izpostavljata otežen dostop do konzularnih storitev, saj je do Berlina, kjer je slovensko veleposlaništvo, več kot 600 kilometrov. Podobne težave imajo tudi Slovenci na Irskem, a tam jih slovensko veleposlaništvo že rešuje. Govorili bomo tudi o tem, kako se lahko Slovenci v tujini brezplačno včlanijo v Narodno in univerzitetno knjižnico ter dostopajo do elektronskih in zvočnih knjig ter o skorajšnjem začetku spletnega tečaja slovenščine za dijake, ki želijo študirati v Sloveniji.
Tokrat boste v oddaji lahko prisluhnili pravemu radijskemu programu, ki so ga ustvarili slovenski zdomski otroci na nedavnem Medgeneracijskem srečanju Slovencev v nemškem Baasmu, predstavili bomo tudi zgodbo Valentine Rolih Lazar, ki z družino živi v Hildnu, v temle pustnem času pa se bomo podali še k rojakom čez lužo, v Cleveland , kjer je že vse nared za jutrišnje tradicionalno Kurentovanje, v okviru katerega se že več kot teden dni vrstijo tudi številni spremljevalni dogodki.
Tokratno oddajo skoraj v celoti namenjamo dogajanju v Baasmu v Nemčiji, kjer je minuli konec tedna potekalo medgeneracijsko srečanje Slovencev, ki živijo v Severnem Porenju-Vestfaliji. V Baasmu, le streljaj od meje z Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom, so se otroci, mladostniki in odrasli tri dni družili v sproščenem okolju in vadili slovenski jezik. Ob novinarski in pustni delavnici je bil vrhunec dogajanja sobotni pustni karneval, sklepna prireditev pa je minila tudi v znamenju slovenskega kulturnega praznika. Ob 8. februarju pa v oddaji predstavljamo tudi knjigo V objemu modrine avtorice Marije Ivoš iz Zadra.
Tokratna oddaja je zelo razgibana, saj segajo njene zgodbe iz Slovenije vse do Rusije in Kanade. Predstavljamo slovensko pevko in igralko, ki se je zaljubila v rusko prestolnico, kjer živi že nekaj let, sicer pa je delovno razpeta med Moskvo, Londonom in Ljubljano, kjer med drugim ustvarja s slovenskimi glasbeniki. Spoznali boste tudi doktorja matematike, ki si je s soprogo in štirimi hčerkami dom ustvaril v kanadskem Halifaxu. Pogovarjali pa smo se tudi z udeleženci zimske šole slovenščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Nekateri so se prav v minulih dveh tednih naučili svojih prvih besed v slovenščini.
Najprej se bomo posvetili težavam, s katerimi se srečujejo Slovenci, ki se izobražujejo oziroma delajo v tujini in bi se želeli vrniti domov in v Sloveniji nadaljevati delovno kariero. O tem se bomo pogovorili tudi s predsednico društva v tujini izobraženih Slovencev VTIS Kristi Hodak Knobloch. Predstavili bomo tudi lektorico slovenskega jezika in njeno delo v Tubingenu dr. Irmo Kern Nachstheim, ki je prav te dni v okviru slovenskega lektorata na tubingenški univerzi organizirala zaznamovanje slovenskega kulturnega praznika z gostom iz Slovenije. Podali pa se bomo tudi na Sever Evrope in se s predsednikom Slovenske zveze na Švedskem Alojzom Macuhom pogovarjali o načrtih dela slovenskih društev in dogajanju med Slovenci v tej nordijski državi.
V tokratni oddaji gostimo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona. Kaj je bilo na področju Slovencev po svetu storjenega v lanskem letu, kakšni so načrti za letos, kaj namerava Slovenija storiti, da bi izobražene in podjetne Slovence iz tujine privabila nazaj domov? O vsem tem smo se pogovarjali z ministrom Arčonom, ki je povedal tudi, katere slovenske skupnosti po svetu bo obiskal letos. V oddaji pogledujemo tudi v Berlin, kjer sta v slovenski dopolnilni šoli po praznikih učenje in delo že v polnem zagonu, ter v Belgijo; med drugim boste izvedeli, kaj spontanega Slovenci vnašajo v belgijsko družbo.
V oddaji se bomo ustavili v Švici in predstavili zgodbi dveh mladih slovenskih raziskovalcev, ki gradita akademsko kariero v tujini. V Bernu se že nekaj let izobražuje Primorec, doktorski študent farmacije Gregor Bordon, v Švici pa raziskovalno pot nadaljuje tudi podoktorska raziskovalka s področja biomedicine Anita Šenk. Seznanili vas bomo tudi z delovnimi načrti Izseljenskega društva Slovenija v svetu, ki bo letos organizator osrednjega izseljenskega srečanja Dobrodošli doma v Vipavi, nekaj več pa boste izvedeli tudi o nagradnem natečaju Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska in podiplomska dela s področja izseljenstva in zamejstva.
Tudi v oddajah v novem letu bomo razkrivali zanimive zgodbe Slovencev, ki živijo na tujem. Tokrat predstavljamo sogovornico, ki živi v Švici, kjer raziskovalno deluje na Medicinski fakulteti Univerze v Ženevi. Zanimajo jo predvsem področja transplantacije, pediatrije in onkologije. Skupaj z organizacijami, ki v Sloveniji delujejo na področju ohranjanja stika z izseljenci in zdomci, smo potegnili črto pod lansko leto. Predstavljamo pa tudi njihove načrte in cilje za letos.
V zadnji letošnji oddaji boste slišali zgodbo doktorske študentke Neže Ribarič, ki akademsko raziskovalno pot nadaljuje v Veliki Britaniji. Pripovedovala bo o svoji raziskovalni dejavnosti, pa o tem zakaj jo je izmenjava v zadnjih mesecih iz Anglije odpeljala v Švico in kakšne želje ima pred vstopom v novo leto. Naša gostja bo tudi doktorica biomedicine Katarina Nemec, ki v ameriškem Memphisu s pomočjo podatkovne znanosti raziskuje in karakterizira inovativne tarče za nova onkološka zdravila. S plesalko ,glasbenico in plesno pedagoginjo Zalo Pezdir se bomo podali na sever Evrope in pokukali v prednovoletno vzdušje na Švedskem, lektorica slovenskega jezika v Buenos Airesu Tjaša Lorbek pa nam bo predstavila božično novoletno dogajanje in praznovanje v poletni Argentini.
Tokratna oddaja ima praznični prizvok. Ker je pred nami božič, ki ga praznujejo tudi številne slovenske družine širom sveta, smo se pozanimali, kakšna so praznovanja v različnih okoljih. Sogovornica, ki živi v Buenos Airesu, je razložila, kako je preživljati december v Argentini, kjer je zdaj poletje, opisala pa je tudi nogometno evforijo po osvojitvi naslova svetovnih nogometnih prvakov. Od sogovornice v Augsburgu smo izvedeli, da ima to nemško mesto dolgo in bogato zgodovino božičnega praznovanja. Socialna antropologinja, ki živi v Londonu, pa je poleg izkušenj dela z ljudmi pojasnila tudi, zakaj so tokratni prazniki na Otoku malce drugačni.
Tokratna oddaja je praznično obarvana. Zadnji dnevi iztekajočega se leta tudi Slovencem, ki živijo v tujini, ponujajo lepo priložnost za prednovoletna druženja. Danes so srečanje pripravili za Slovence v Dublinu in ob tej priložnosti smo poklepetali z Urško in Jernejem Šornom, ki sta pripravila glasbeni nastop. Razkrila sta tudi delček romantične zgodbe o tem, kako ju je združila ljubezen do petja in ju popeljala na Irsko. Slovensko društvo v Luksemburgu se pridružuje dobrodelni akciji Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje in zbira denar za pomoč družinam, ki so se v Sloveniji znašle v stiski. Pozanimali pa smo se tudi, kako poteka repatriacija Slovencev iz Venezuele.
V Beogradu potekajo 8. dnevi slovenskega filma v organizaciji slovenskega društva Sava. Slovenska izseljenska matica je pripravila večer, na katerem so predstavili doktorsko delo argentinske Slovenke Nadie Molek o procesih vzpostavljanja identitete Slovencev v Argentini, z avtorico smo se o vsebini pogovarjali tudi za našo oddajo, slišali boste tudi zgodbo Mojce Mrak, ki je novi dom pred nekaj leti našla v ameriški zvezni državi Kolorado, seznanili pa vas bomo tudi z bližnjo Zimsko šolo Slovenskega jezika, ki bo letos potekala na filozofski fakulteti v Ljubljani in tudi po spletu.
V oddaji se pogovarjamo s profesorjem dr. Juretom Leskovcem z ameriške univerze Stanford, ki med drugim podrobneje predstavlja sobotni dogodek Ameriško slovenske izobraževalne fundacije ASEF. Dotaknil se je tudi raziskave o vračanju slovenskih strokovnjakov v domovino oziroma sodelovanju s Slovenijo. Posvečamo se tudi dogajanju ob Svetovnih dnevih slovenske literature, ki te dni potekajo na 40 univerzah po svetu, kjer se je mogoče učiti slovenski jezik in sicer lektorica slovenskega jezika v Parizu Petra Seitel osvetljuje dogodke v francoski prestolnici. Slišite lahko tudi zgodbo doktorice veterinarskih znanosti Nine Milevoj, ki opravlja specializacijo na Škotskem, govorimo pa tudi o tem, kako se na Švedskem pripravljajo na prihod Miklavža.
Na Radiu Ljubljana je bila oddaja za izseljence premierno predvajana 21. junija leta 1952. Sprva so lahko slovenski izseljenci programu prisluhnili ob sobotah, pozneje pa ob pomoči srednjevalovnih oddajnikov tudi na druge večere v tednu. Zamisel o oddaji, ki bi rojake v tujini povezovala z domovino, se je porodila v slovenski skupnosti v pokrajini Freyming-Merlebach v severovzhodni Franciji. Po drugi svetovni vojni je nekaj slovenskih izseljencev, ki so tam »pognali korenine«, ostalo, nekaj pa se jih je vrnilo v domovino. In nastala je pobuda, da bi med njimi vez ostala prek radijskih valov. In te vezi naših rojakov prek radijskih valov v oddaji Slovencem po svetu so se nadaljevale tudi pozneje, širil se je krog poslušalcev, slovenskim izseljencem so se pridružili tudi zdomci in z zgodbami iz slovenskih skupnosti v tujini bogatili oddajo Slovencem po svetu.
Ko je bila leta 1952 objavljena prva oddaja Slovencem po svetu takrat še Radia Ljubljana, je nastala z mislijo na ohranjanje stikov z rojaki v tujini. V desetletjih, ki so sledila, ter z razvojem novih tehnologij, se je oddaja razvila tudi v mozaik, ki Slovencem v domovini razkriva delčke življenj okoli pol milijona rojakov na tujem. Tudi s pomočjo izbrane glasbe, o kateri je najprej tekla beseda. Sogovorniki: • Irma Rauh, glasbena urednica, ki je za oddajo izbirala glasbo skoraj 30 let • Kristi Hodak Knobloch, predsednica Društva V tujini izobraženih Slovencev (VTIS) (London, Velika Britanija) • Saša Mrak Hendrickson (Virginija, ZDA) v pogovoru z Andrejem Stoparjem • Boštjan Anžin, dopisnik iz Beograda • Luka Zibelnik (Cleveland, ZDA)
Ob 70-letnici oddaje Slovencem po svetu smo v studiu Prvega gostili predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, prof. dr. Marino Lukšič Hacin.
Oddaja Slovencem po svetu, namenjena našim izseljencem in zdomcem, se je skozi desetletja in z razvojem novih tehnologij razvila tudi v prostor, ki Slovencem doma razkriva življenje rojakov na tujem. Hkrati pa oddaja s svojimi vsebinami izpolnjuje tudi izjemno pomembno poslanstvo javnega radia. Več o tem z odgovornim urednikom Prvega Danijelom Poslekom in Lili Brunec, ki oddajo ureja že skoraj 30 let. Nocoj pripravlja tudi posebno, praznično izvedbo.
Neveljaven email naslov