Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovencem po svetu

29.11.2019

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.

Skladateljica iz Haaga in dirigentka iz New Yorka v oddaji Slovencem po svetu

Oddaja je tokrat z glasbo prepletena še nekoliko bolj kot običajno. Izboru glasbe urednika Janeta Webra smo dodali še dve gostji iz glasbenega sveta – dirigentko Karen Kamenšek in skladateljico Petro Strahovnik. Obe je glasba pripeljala daleč in obema glasba pomeni veliko več od notnega zapisa. Tretji gost oddaje Slovencem po svetu je Marko Porenta, ki za našo oddajo poroča o politični krizi in srečanju s slovenskim veleposlanikom v Italiji na Malti.

Malteška policija je v torek v okviru preiskave umora preiskovalne novinarke Daphne Caruane Galizie priprla Keitha Schembrija, desno roko malteškega premierja. Po aretaciji so protestniki pred parlamentom zahtevali odstop premierja Muscata. Glavni osumljenec v primeru umora novinarke, vplivni poslovnež Yorgen Fenech, je namreč preiskovalcem v ponedeljek povedal, da je Schembri “oseba interesa” v preiskavi. Keith Schembri je v torek odstopil s položaja, nato pa ga je policija aretirala. V sredo je po navedbah policijskih virov potekal drugi dan zaslišanj, vendar niti policija niti Schembrijev odvetnik niso podali nobenih izjav. Mi pa smo poklicali na Malto Marka Porento, ki je takole povzel dogajanje, ki je pretreslo Malto.

Pred dvema letoma je Karen Kamenšek za dirigentski debut v Angleški nacionalni operi prejela prestižno nagrado Laurencea Olivierja, najvišje priznanje za odrsko ustvarjanje v Veliki Britaniji. Nagrado je nekdanja umetniška vodja Opere SNG Maribor prejela v kategoriji najboljših novih opernih produkcij. 8. novembra je Karen Kamenšek dirigirala še v Metropolitanski operi v New Yorku. Ta prestižni debut je samo eden od pomembnih mejnikov te ugledne dirigentke v letošnji sezoni in njeni bogati karieri. Je namreč tudi edina dirigentka v Metropolitanski operi v sezoni 2019/20. S Karen Kamenšek se je pogovarjal ameriški dopisnik Radia Slovenija, Andrej Stopar.

Petra Strahovnik je slovenska skladateljica, ki že osem let z družino živi v Haagu na Nizozemskem. Kljub temu, da je šele dodobra zakorakala v četrto desetletje svojega življenja, je za njo že ogromno izkušenj in ustvarjalnih uspehov. Letos je s svojo skladbo Prana v izvedbi simfoničnega orkestra RTV Slovenija poskrbela za zgodovinski uspeh z zmago na 66. mednarodni skladateljski tribuni Rostrum. O navdihih, nizozemskih ravnicah, multikulturnosti in zvočni ustvarjalnosti, za katero je še kako potrebna tudi tišina, pa seveda tudi prepletanju dveh dežel v njenem življenju, se je s Petro Strahovnik pogovarjala Mojca Delač. Najprej sta se ustavili pri mesecu, ki se izteka.

Še nekaj kratkih novic:

S Svetovnega slovenskega kongresa so sporočili, da se je 21. novembra poslovil izjemen Slovenec, znanstvenik in venetolog – prof. dr. Anton Mavretič. Rodil se je 11. decembra 1934 v Boldražu pri Metliki. Jeseni 1957 je študij nadaljeval na Univerzi v Denverju, ZDA, kjer je v začetku šestdesetih magistriral in kasneje še doktoriral. Zaposlil se je na Massachusetts Institute of Technology (MIT), najboljši tehnični univerzi na svetu, kjer je deloval na fakulteti za fiziko in v centru za raziskave vesolja. Kasneje je služboval še na univerzi Harvard in nato še 15 let na univerzi v Bostonu kot ustanovitelj in direktor vesoljskega centra ter profesor na oddelku za elektrotehniko in računalništvo. Po upokojitvi se je najprej zaposlil v elektronski industriji, kasneje pa je deloval kot svetovalec pri različnih elektronskih podjetjih. Dr. Mavretič je izdelal instrumente tudi za različna vesoljska plovila: Explorer 47, Explorer 50, Space Shuttle, Wind in DSX. Več kot šestdeset let je živel v ZDA, vendar se je redno vračal domov v Boldraž v Beli krajini.

Jean-Pierre Kobal iz Montreala, ki ima slovenske korenine po očetu in poje v pevskem zboru z imenom ”Choeur de l’Art Neuf” nam je sporočil, da bodo 30. novembra in 1. decembra v cerkvi St-Pierre Apôtre na jugovzhodu Montreala zapeli tri skladbe slovenskega skladatelja Andreja Makorja:

  • O Magnum Mysterium
  • O Emmanuel in
  • Prav Po Prstih

Pesem ”Prav Po Prstih” obstaja v dveh različicah, dodaja: v slovenščini in angleščini. Z veseljem sporoča, da jo bodo zapeli v slovenščini, saj mu je uspelo njegov pevski zbor prepričati v učenje slovenske izgovorjave. Ustvarjalci oddaje čestitamo za to odločitev in upamo, da bo v Montrealu na njihovem koncertu veliko obiskovalcev.

Katja Bevk in Božena Kolman Finžgar iz knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica sta v Banjaluko prinesli butaj in v soboto, 23. novembra, so se tri skupine učencev preskusile v ustvarjanju slik za pripovedovanje. Izbrali smo znane pravljice: tisto o rokavički, ki jo je izgubil dedek Mraz, vanjo pa so se naselile živali, o dedku Mrazu, ki se je zataknil v dimniku, o šivilji in njenih čarobnih škarjicah, o Zlatorogu – kozlu z zlatimi rogovi, ki je nesmrten, zgodbo o Petru Klepcu ter legendo o nastanku Blejskega jezera. Najmlajši so naslikali prizore pesmi, ki govorijo o zimi in novoletnih običajih. Vsi učenci so pokazali veliko ustvarjalnosti in vztrajnosti. Nekateri so se že preskusili v pripovedovanju ob slikah, drugi bodo pripovedovanje še vadili, svoje slike morajo tudi še pobarvati. V soboto, 14. decembra, bodo nastopili na prireditvi, ki jo pripravljamo ob prihodu dedka Mraza.

Slovensko društvo Jože Plečnik v Pragi vabi na neformalno srečanje Slovencev in prijateljev pred Božičem in ob koncu leta 2019.  Srečanje bo 11. decembra od 19. ure naprej v Restavraciji in pivnici Praškega muzeja piva. Prijave zbira Iztok Toplak po elektronski pošti na naslov iztok@toplak.cz.


Slovencem po svetu

866 epizod


Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.

Slovencem po svetu

29.11.2019

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.

Skladateljica iz Haaga in dirigentka iz New Yorka v oddaji Slovencem po svetu

Oddaja je tokrat z glasbo prepletena še nekoliko bolj kot običajno. Izboru glasbe urednika Janeta Webra smo dodali še dve gostji iz glasbenega sveta – dirigentko Karen Kamenšek in skladateljico Petro Strahovnik. Obe je glasba pripeljala daleč in obema glasba pomeni veliko več od notnega zapisa. Tretji gost oddaje Slovencem po svetu je Marko Porenta, ki za našo oddajo poroča o politični krizi in srečanju s slovenskim veleposlanikom v Italiji na Malti.

Malteška policija je v torek v okviru preiskave umora preiskovalne novinarke Daphne Caruane Galizie priprla Keitha Schembrija, desno roko malteškega premierja. Po aretaciji so protestniki pred parlamentom zahtevali odstop premierja Muscata. Glavni osumljenec v primeru umora novinarke, vplivni poslovnež Yorgen Fenech, je namreč preiskovalcem v ponedeljek povedal, da je Schembri “oseba interesa” v preiskavi. Keith Schembri je v torek odstopil s položaja, nato pa ga je policija aretirala. V sredo je po navedbah policijskih virov potekal drugi dan zaslišanj, vendar niti policija niti Schembrijev odvetnik niso podali nobenih izjav. Mi pa smo poklicali na Malto Marka Porento, ki je takole povzel dogajanje, ki je pretreslo Malto.

Pred dvema letoma je Karen Kamenšek za dirigentski debut v Angleški nacionalni operi prejela prestižno nagrado Laurencea Olivierja, najvišje priznanje za odrsko ustvarjanje v Veliki Britaniji. Nagrado je nekdanja umetniška vodja Opere SNG Maribor prejela v kategoriji najboljših novih opernih produkcij. 8. novembra je Karen Kamenšek dirigirala še v Metropolitanski operi v New Yorku. Ta prestižni debut je samo eden od pomembnih mejnikov te ugledne dirigentke v letošnji sezoni in njeni bogati karieri. Je namreč tudi edina dirigentka v Metropolitanski operi v sezoni 2019/20. S Karen Kamenšek se je pogovarjal ameriški dopisnik Radia Slovenija, Andrej Stopar.

Petra Strahovnik je slovenska skladateljica, ki že osem let z družino živi v Haagu na Nizozemskem. Kljub temu, da je šele dodobra zakorakala v četrto desetletje svojega življenja, je za njo že ogromno izkušenj in ustvarjalnih uspehov. Letos je s svojo skladbo Prana v izvedbi simfoničnega orkestra RTV Slovenija poskrbela za zgodovinski uspeh z zmago na 66. mednarodni skladateljski tribuni Rostrum. O navdihih, nizozemskih ravnicah, multikulturnosti in zvočni ustvarjalnosti, za katero je še kako potrebna tudi tišina, pa seveda tudi prepletanju dveh dežel v njenem življenju, se je s Petro Strahovnik pogovarjala Mojca Delač. Najprej sta se ustavili pri mesecu, ki se izteka.

Še nekaj kratkih novic:

S Svetovnega slovenskega kongresa so sporočili, da se je 21. novembra poslovil izjemen Slovenec, znanstvenik in venetolog – prof. dr. Anton Mavretič. Rodil se je 11. decembra 1934 v Boldražu pri Metliki. Jeseni 1957 je študij nadaljeval na Univerzi v Denverju, ZDA, kjer je v začetku šestdesetih magistriral in kasneje še doktoriral. Zaposlil se je na Massachusetts Institute of Technology (MIT), najboljši tehnični univerzi na svetu, kjer je deloval na fakulteti za fiziko in v centru za raziskave vesolja. Kasneje je služboval še na univerzi Harvard in nato še 15 let na univerzi v Bostonu kot ustanovitelj in direktor vesoljskega centra ter profesor na oddelku za elektrotehniko in računalništvo. Po upokojitvi se je najprej zaposlil v elektronski industriji, kasneje pa je deloval kot svetovalec pri različnih elektronskih podjetjih. Dr. Mavretič je izdelal instrumente tudi za različna vesoljska plovila: Explorer 47, Explorer 50, Space Shuttle, Wind in DSX. Več kot šestdeset let je živel v ZDA, vendar se je redno vračal domov v Boldraž v Beli krajini.

Jean-Pierre Kobal iz Montreala, ki ima slovenske korenine po očetu in poje v pevskem zboru z imenom ”Choeur de l’Art Neuf” nam je sporočil, da bodo 30. novembra in 1. decembra v cerkvi St-Pierre Apôtre na jugovzhodu Montreala zapeli tri skladbe slovenskega skladatelja Andreja Makorja:

  • O Magnum Mysterium
  • O Emmanuel in
  • Prav Po Prstih

Pesem ”Prav Po Prstih” obstaja v dveh različicah, dodaja: v slovenščini in angleščini. Z veseljem sporoča, da jo bodo zapeli v slovenščini, saj mu je uspelo njegov pevski zbor prepričati v učenje slovenske izgovorjave. Ustvarjalci oddaje čestitamo za to odločitev in upamo, da bo v Montrealu na njihovem koncertu veliko obiskovalcev.

Katja Bevk in Božena Kolman Finžgar iz knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica sta v Banjaluko prinesli butaj in v soboto, 23. novembra, so se tri skupine učencev preskusile v ustvarjanju slik za pripovedovanje. Izbrali smo znane pravljice: tisto o rokavički, ki jo je izgubil dedek Mraz, vanjo pa so se naselile živali, o dedku Mrazu, ki se je zataknil v dimniku, o šivilji in njenih čarobnih škarjicah, o Zlatorogu – kozlu z zlatimi rogovi, ki je nesmrten, zgodbo o Petru Klepcu ter legendo o nastanku Blejskega jezera. Najmlajši so naslikali prizore pesmi, ki govorijo o zimi in novoletnih običajih. Vsi učenci so pokazali veliko ustvarjalnosti in vztrajnosti. Nekateri so se že preskusili v pripovedovanju ob slikah, drugi bodo pripovedovanje še vadili, svoje slike morajo tudi še pobarvati. V soboto, 14. decembra, bodo nastopili na prireditvi, ki jo pripravljamo ob prihodu dedka Mraza.

Slovensko društvo Jože Plečnik v Pragi vabi na neformalno srečanje Slovencev in prijateljev pred Božičem in ob koncu leta 2019.  Srečanje bo 11. decembra od 19. ure naprej v Restavraciji in pivnici Praškega muzeja piva. Prijave zbira Iztok Toplak po elektronski pošti na naslov iztok@toplak.cz.


14.02.2020

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


07.02.2020

Prešernova poezija je zmeraj aktualna

V oddaji Slovencem po svetu se bomo po 21. uri na Prvem z dvema sogovornicama in sogovornikom pogovarjali o pomenu Prešernove poezije za Slovence – v času računalnikov, pametnih telefonov in interneta, ki nas hkrati ločuje in povezuje.


31.01.2020

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


24.01.2020

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


17.01.2020

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


10.01.2020

Tudi Slovenci zbirajo pomoč ob požarih v Avstraliji

Druga letošnja oddaja se bo dotaknila strahovitega požara v Avstraliji, ki ga doživljajo tudi Slovenke in Slovenci, ki živijo ‘tam spodaj’. Kakšno je stanje in kakšne bodo posledice, smo povprašali Špelo Adamič, ki živi v Sydneyju. Dr. Damjan Obal je vodja oblikovalskih raziskav pri svetovnem velikanu proizvodnje internetne opreme na Norveškem, ob obisku Slovenije ga je pred mikrofon povabila Mojca Delač. Tik pred novim letom je začel delovati nov spletni tečaj slovenskega jezika, ki ga v pogovoru z Lili Brunec predstavlja Tjaša Alič.


03.01.2020

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


27.12.2019

Kanadčani so zapeli po slovensko

Zadnja letošnja oddaja Slovencem po svetu prinaša zgodbe Mateja Mertika, Nadie Magister in Slovenske zveze na Švedskem, ki ji predseduje Alojz Macuh. Čisto ob koncu oddaje pa še nastop kanadskega pevskega zbora, ki je v Montrealu zapel v slovenščini.


20.12.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


13.12.2019

Slovenska, slovanska glasba, melodije iz Portorika in džez imajo veliko skupnega

V oddaji Slovencem po svetu smo obiskali Sanjo Pirc, lektorico slovenskega jezika na Univerzi Sapienza v Rimu, ki pravi, da je lektorat poseben prostor. Ugotovili smo, da vas sredi Buenos Airesa lahko postriže Slovenka Branka Gomezelj, v New Yorku pa podlegli čarovniji melodije slovenskega saksofonista Jana Kusa. Nocoj po 21. na Prvem.


06.12.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


22.11.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


15.11.2019

V Mehiko z ljubeznijo

V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se ob robu 10. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije pogovarjali z dr. Urško Vrhovšek, ki je od leta 2005 zaposlena na Centru za raziskave in inovacije na Fundaciji Edmund Mach v Trentinu. Poklicali smo kraševko Magdo Sosič, ki je pred kar 65 leti odšla v Argentino in tam vsa leta ohranjala tako stik z domovino kot tudi slovenski jezik in pesmi. Maša Kranjc pa nam je zaupala, kako jo je ljubezen popeljala v Mehiko, deželo najbolj delavnih ljudi na svetu. Slovencem po svetu nocoj po 21. uri na Prvem!


08.11.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


01.11.2019

Tri zgodbe, ena domovina

V tokratni oddaji Slovencem po svetu smo se pogovarjali s tremi mladimi Slovenci, ki vsak zase dokazujejo, da je domovina lahko povsod, kjer živi spomin nanjo in kjer se ljudje zavedajo svojih korenin. Eva Panjan živi v Madridu, Rok Ogrin v Stockholmu in Tanja Kocjančič Antolik v Pragi. Kaj povezuje njihove zgodbe, boste izvedeli po 21. uri na Prvem v oddaji Slovencem po svetu.


25.10.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


18.10.2019

90 let slovenskih društev v Belgiji

V oddaji Slovencem po svetu pozornost tokrat namenjamo trem temam, in sicer praznovanju treh slovenskih društev v Belgiji, ki delujejo že 90 let, začetku novega mandata našega dopisnika iz Združenih držav Andreja Stoparja, ki bo iskal tudi zgodbe Slovencev, ki živijo v Ameriki, in nastopu pevske skupine Studenec v Berlinu v cerkvi svete Elizabete, v kateri se zbirajo tam živeči Slovenci.


11.10.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


04.10.2019

Slovencem po svetu

Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.


Stran 12 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov