Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Skladateljica iz Haaga in dirigentka iz New Yorka v oddaji Slovencem po svetu
Oddaja je tokrat z glasbo prepletena še nekoliko bolj kot običajno. Izboru glasbe urednika Janeta Webra smo dodali še dve gostji iz glasbenega sveta – dirigentko Karen Kamenšek in skladateljico Petro Strahovnik. Obe je glasba pripeljala daleč in obema glasba pomeni veliko več od notnega zapisa. Tretji gost oddaje Slovencem po svetu je Marko Porenta, ki za našo oddajo poroča o politični krizi in srečanju s slovenskim veleposlanikom v Italiji na Malti.
Malteška policija je v torek v okviru preiskave umora preiskovalne novinarke Daphne Caruane Galizie priprla Keitha Schembrija, desno roko malteškega premierja. Po aretaciji so protestniki pred parlamentom zahtevali odstop premierja Muscata. Glavni osumljenec v primeru umora novinarke, vplivni poslovnež Yorgen Fenech, je namreč preiskovalcem v ponedeljek povedal, da je Schembri “oseba interesa” v preiskavi. Keith Schembri je v torek odstopil s položaja, nato pa ga je policija aretirala. V sredo je po navedbah policijskih virov potekal drugi dan zaslišanj, vendar niti policija niti Schembrijev odvetnik niso podali nobenih izjav. Mi pa smo poklicali na Malto Marka Porento, ki je takole povzel dogajanje, ki je pretreslo Malto.
Pred dvema letoma je Karen Kamenšek za dirigentski debut v Angleški nacionalni operi prejela prestižno nagrado Laurencea Olivierja, najvišje priznanje za odrsko ustvarjanje v Veliki Britaniji. Nagrado je nekdanja umetniška vodja Opere SNG Maribor prejela v kategoriji najboljših novih opernih produkcij. 8. novembra je Karen Kamenšek dirigirala še v Metropolitanski operi v New Yorku. Ta prestižni debut je samo eden od pomembnih mejnikov te ugledne dirigentke v letošnji sezoni in njeni bogati karieri. Je namreč tudi edina dirigentka v Metropolitanski operi v sezoni 2019/20. S Karen Kamenšek se je pogovarjal ameriški dopisnik Radia Slovenija, Andrej Stopar.
Petra Strahovnik je slovenska skladateljica, ki že osem let z družino živi v Haagu na Nizozemskem. Kljub temu, da je šele dodobra zakorakala v četrto desetletje svojega življenja, je za njo že ogromno izkušenj in ustvarjalnih uspehov. Letos je s svojo skladbo Prana v izvedbi simfoničnega orkestra RTV Slovenija poskrbela za zgodovinski uspeh z zmago na 66. mednarodni skladateljski tribuni Rostrum. O navdihih, nizozemskih ravnicah, multikulturnosti in zvočni ustvarjalnosti, za katero je še kako potrebna tudi tišina, pa seveda tudi prepletanju dveh dežel v njenem življenju, se je s Petro Strahovnik pogovarjala Mojca Delač. Najprej sta se ustavili pri mesecu, ki se izteka.
Še nekaj kratkih novic:
S Svetovnega slovenskega kongresa so sporočili, da se je 21. novembra poslovil izjemen Slovenec, znanstvenik in venetolog – prof. dr. Anton Mavretič. Rodil se je 11. decembra 1934 v Boldražu pri Metliki. Jeseni 1957 je študij nadaljeval na Univerzi v Denverju, ZDA, kjer je v začetku šestdesetih magistriral in kasneje še doktoriral. Zaposlil se je na Massachusetts Institute of Technology (MIT), najboljši tehnični univerzi na svetu, kjer je deloval na fakulteti za fiziko in v centru za raziskave vesolja. Kasneje je služboval še na univerzi Harvard in nato še 15 let na univerzi v Bostonu kot ustanovitelj in direktor vesoljskega centra ter profesor na oddelku za elektrotehniko in računalništvo. Po upokojitvi se je najprej zaposlil v elektronski industriji, kasneje pa je deloval kot svetovalec pri različnih elektronskih podjetjih. Dr. Mavretič je izdelal instrumente tudi za različna vesoljska plovila: Explorer 47, Explorer 50, Space Shuttle, Wind in DSX. Več kot šestdeset let je živel v ZDA, vendar se je redno vračal domov v Boldraž v Beli krajini.
Jean-Pierre Kobal iz Montreala, ki ima slovenske korenine po očetu in poje v pevskem zboru z imenom ”Choeur de l’Art Neuf” nam je sporočil, da bodo 30. novembra in 1. decembra v cerkvi St-Pierre Apôtre na jugovzhodu Montreala zapeli tri skladbe slovenskega skladatelja Andreja Makorja:
Pesem ”Prav Po Prstih” obstaja v dveh različicah, dodaja: v slovenščini in angleščini. Z veseljem sporoča, da jo bodo zapeli v slovenščini, saj mu je uspelo njegov pevski zbor prepričati v učenje slovenske izgovorjave. Ustvarjalci oddaje čestitamo za to odločitev in upamo, da bo v Montrealu na njihovem koncertu veliko obiskovalcev.
Katja Bevk in Božena Kolman Finžgar iz knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica sta v Banjaluko prinesli butaj in v soboto, 23. novembra, so se tri skupine učencev preskusile v ustvarjanju slik za pripovedovanje. Izbrali smo znane pravljice: tisto o rokavički, ki jo je izgubil dedek Mraz, vanjo pa so se naselile živali, o dedku Mrazu, ki se je zataknil v dimniku, o šivilji in njenih čarobnih škarjicah, o Zlatorogu – kozlu z zlatimi rogovi, ki je nesmrten, zgodbo o Petru Klepcu ter legendo o nastanku Blejskega jezera. Najmlajši so naslikali prizore pesmi, ki govorijo o zimi in novoletnih običajih. Vsi učenci so pokazali veliko ustvarjalnosti in vztrajnosti. Nekateri so se že preskusili v pripovedovanju ob slikah, drugi bodo pripovedovanje še vadili, svoje slike morajo tudi še pobarvati. V soboto, 14. decembra, bodo nastopili na prireditvi, ki jo pripravljamo ob prihodu dedka Mraza.
Slovensko društvo Jože Plečnik v Pragi vabi na neformalno srečanje Slovencev in prijateljev pred Božičem in ob koncu leta 2019. Srečanje bo 11. decembra od 19. ure naprej v Restavraciji in pivnici Praškega muzeja piva. Prijave zbira Iztok Toplak po elektronski pošti na naslov iztok@toplak.cz.
866 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Skladateljica iz Haaga in dirigentka iz New Yorka v oddaji Slovencem po svetu
Oddaja je tokrat z glasbo prepletena še nekoliko bolj kot običajno. Izboru glasbe urednika Janeta Webra smo dodali še dve gostji iz glasbenega sveta – dirigentko Karen Kamenšek in skladateljico Petro Strahovnik. Obe je glasba pripeljala daleč in obema glasba pomeni veliko več od notnega zapisa. Tretji gost oddaje Slovencem po svetu je Marko Porenta, ki za našo oddajo poroča o politični krizi in srečanju s slovenskim veleposlanikom v Italiji na Malti.
Malteška policija je v torek v okviru preiskave umora preiskovalne novinarke Daphne Caruane Galizie priprla Keitha Schembrija, desno roko malteškega premierja. Po aretaciji so protestniki pred parlamentom zahtevali odstop premierja Muscata. Glavni osumljenec v primeru umora novinarke, vplivni poslovnež Yorgen Fenech, je namreč preiskovalcem v ponedeljek povedal, da je Schembri “oseba interesa” v preiskavi. Keith Schembri je v torek odstopil s položaja, nato pa ga je policija aretirala. V sredo je po navedbah policijskih virov potekal drugi dan zaslišanj, vendar niti policija niti Schembrijev odvetnik niso podali nobenih izjav. Mi pa smo poklicali na Malto Marka Porento, ki je takole povzel dogajanje, ki je pretreslo Malto.
Pred dvema letoma je Karen Kamenšek za dirigentski debut v Angleški nacionalni operi prejela prestižno nagrado Laurencea Olivierja, najvišje priznanje za odrsko ustvarjanje v Veliki Britaniji. Nagrado je nekdanja umetniška vodja Opere SNG Maribor prejela v kategoriji najboljših novih opernih produkcij. 8. novembra je Karen Kamenšek dirigirala še v Metropolitanski operi v New Yorku. Ta prestižni debut je samo eden od pomembnih mejnikov te ugledne dirigentke v letošnji sezoni in njeni bogati karieri. Je namreč tudi edina dirigentka v Metropolitanski operi v sezoni 2019/20. S Karen Kamenšek se je pogovarjal ameriški dopisnik Radia Slovenija, Andrej Stopar.
Petra Strahovnik je slovenska skladateljica, ki že osem let z družino živi v Haagu na Nizozemskem. Kljub temu, da je šele dodobra zakorakala v četrto desetletje svojega življenja, je za njo že ogromno izkušenj in ustvarjalnih uspehov. Letos je s svojo skladbo Prana v izvedbi simfoničnega orkestra RTV Slovenija poskrbela za zgodovinski uspeh z zmago na 66. mednarodni skladateljski tribuni Rostrum. O navdihih, nizozemskih ravnicah, multikulturnosti in zvočni ustvarjalnosti, za katero je še kako potrebna tudi tišina, pa seveda tudi prepletanju dveh dežel v njenem življenju, se je s Petro Strahovnik pogovarjala Mojca Delač. Najprej sta se ustavili pri mesecu, ki se izteka.
Še nekaj kratkih novic:
S Svetovnega slovenskega kongresa so sporočili, da se je 21. novembra poslovil izjemen Slovenec, znanstvenik in venetolog – prof. dr. Anton Mavretič. Rodil se je 11. decembra 1934 v Boldražu pri Metliki. Jeseni 1957 je študij nadaljeval na Univerzi v Denverju, ZDA, kjer je v začetku šestdesetih magistriral in kasneje še doktoriral. Zaposlil se je na Massachusetts Institute of Technology (MIT), najboljši tehnični univerzi na svetu, kjer je deloval na fakulteti za fiziko in v centru za raziskave vesolja. Kasneje je služboval še na univerzi Harvard in nato še 15 let na univerzi v Bostonu kot ustanovitelj in direktor vesoljskega centra ter profesor na oddelku za elektrotehniko in računalništvo. Po upokojitvi se je najprej zaposlil v elektronski industriji, kasneje pa je deloval kot svetovalec pri različnih elektronskih podjetjih. Dr. Mavretič je izdelal instrumente tudi za različna vesoljska plovila: Explorer 47, Explorer 50, Space Shuttle, Wind in DSX. Več kot šestdeset let je živel v ZDA, vendar se je redno vračal domov v Boldraž v Beli krajini.
Jean-Pierre Kobal iz Montreala, ki ima slovenske korenine po očetu in poje v pevskem zboru z imenom ”Choeur de l’Art Neuf” nam je sporočil, da bodo 30. novembra in 1. decembra v cerkvi St-Pierre Apôtre na jugovzhodu Montreala zapeli tri skladbe slovenskega skladatelja Andreja Makorja:
Pesem ”Prav Po Prstih” obstaja v dveh različicah, dodaja: v slovenščini in angleščini. Z veseljem sporoča, da jo bodo zapeli v slovenščini, saj mu je uspelo njegov pevski zbor prepričati v učenje slovenske izgovorjave. Ustvarjalci oddaje čestitamo za to odločitev in upamo, da bo v Montrealu na njihovem koncertu veliko obiskovalcev.
Katja Bevk in Božena Kolman Finžgar iz knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica sta v Banjaluko prinesli butaj in v soboto, 23. novembra, so se tri skupine učencev preskusile v ustvarjanju slik za pripovedovanje. Izbrali smo znane pravljice: tisto o rokavički, ki jo je izgubil dedek Mraz, vanjo pa so se naselile živali, o dedku Mrazu, ki se je zataknil v dimniku, o šivilji in njenih čarobnih škarjicah, o Zlatorogu – kozlu z zlatimi rogovi, ki je nesmrten, zgodbo o Petru Klepcu ter legendo o nastanku Blejskega jezera. Najmlajši so naslikali prizore pesmi, ki govorijo o zimi in novoletnih običajih. Vsi učenci so pokazali veliko ustvarjalnosti in vztrajnosti. Nekateri so se že preskusili v pripovedovanju ob slikah, drugi bodo pripovedovanje še vadili, svoje slike morajo tudi še pobarvati. V soboto, 14. decembra, bodo nastopili na prireditvi, ki jo pripravljamo ob prihodu dedka Mraza.
Slovensko društvo Jože Plečnik v Pragi vabi na neformalno srečanje Slovencev in prijateljev pred Božičem in ob koncu leta 2019. Srečanje bo 11. decembra od 19. ure naprej v Restavraciji in pivnici Praškega muzeja piva. Prijave zbira Iztok Toplak po elektronski pošti na naslov iztok@toplak.cz.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo dr. Aleša Juga, moža, očeta, znanstvenika, motorista, gasilca in tekača, ki je odšel v ZDA, a nikoli ni nehal biti gasilec. To poletje je s sinom prevozil 11.000 kilometrov z motorjem, poleti obiskal Slovenijo in se pred nekaj dnevi vrnil v ZDA, natančneje v Boston, kjer živi in dela. Kako je prišel v ZDA, zakaj ima to državo rad in zakaj se kljub vsemu želi vrniti v Slovenijo, boste izvedeli v oddaji Slovencem po svetu – portreti.
V portretih Slovencev po svetu vam tokrat predstavljamo človeka, ki se je iz Rusije dobesedno vrnil z ljubeznijo. Vendar ni rečeno, da se je vrnil za zmeraj, zagotovo pa se bo vedno vračal – v Rusijo in v Slovenijo, saj mu obe državi pomenita dom. Kako je to mogoče, vam bo razložil gost nocojšnje oddaje Slovencem po svetu – Portreti Maik Namar.
V Portretih Slovencev po svetu smo z besedami risali svet, življenje in delo dr. Evgena Bavčarja, filozofa, umetnika, esejista, pisatelja, kulturnika, trojnega doktorja. Doktorju Bavčarju je domača burja, ki reže zrak v Lokavcu pri Ajdovščini, kjer se je rodil leta 1946. Slovenska krajina je tudi tisto, kar se mu je kot videčemu vtisnilo v spomin, pri enajstih letih je namreč izgubil vid. In prav te vtise in spomine svetlobe nosi s sabo po svetu, že skoraj pet desetletij. Po diplomi iz filozofije in zgodovine v Ljubljani se je v sedemdesetih letih preselil v Pariz, kjer je nadaljeval s študijem in raziskovanjem v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave, na Sorbonni je magistriral in doktoriral iz filozofije in estetike. Izobrazil se je tudi kot fotograf in svojo prvo razstavo v tem mestu imel leta 1982. V vseh letih življenja v tujini je bil izjemno aktivnem v povezovanju z rodno domovino, zlasti na področju kulture. Dr. Evgen Bavčar je leta 2004 prejel red za zasluge Republike Slovenije, leta 2016 pa najvišje francosko priznanje, red legije časti ter nagrado državljan Evrope Evropskega parlamenta. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu vam predstavljamo osebo, ki v resnici ne potrebuje predstavitve. Naša gostja bo nekdanja pevka Ansambla bratov Avsenik in predvsem Slovenka, zaradi katere našo državo v Kanadi poznajo mnogo bolje, kot bi jo sicer - Marija Ahačič Pollak, prejemnica reda za zasluge Republike Slovenije in Gallusove listine, zborovodkinja, pevka, pesnica, prevajalka, radijska voditeljica ter urednica in še kaj. Pred mikrofon jo je povabil Jure K. Čokl.
V Portretih Slovencev po svetu tokrat predstavljamo rojaka Janeza Bizjaka iz Švice. Že več kot pol stoletja živi v švicarskem mestecu Winterthur nedaleč od Zuricha. Je dolgoletni predsednik slovenskega društva Soča iz Schaffhausna, ves čas zelo aktiven v tamkajšnji slovenski skupnosti, sicer pa zaveden domoljub in tesno povezan s Slovenijo, kamor se pogosto in z veseljem vrača. Čeprav je izkušnja življenja v tujini v vseh teh letih nekako iz zdomstva prerasla v izseljenstvo, pa srce Janeza Bizjaka tudi po mnogih letih v tujini ostaja v Sloveniji.
V Portretih Slovencev po svetu predstavljamo rojaka Jožeta Slobodnika iz Kanade. Že skoraj šest desetletij živi v Torontu, kjer je slovenska skupnost najštevilčnejša. Je uspešen podjetnik, bil je tudi pobudnik za ustanovitev slovensko kanadske gospodarske zbornice. Vrsto let je opravljal tudi delo častnega generalnega konzula republike Slovenije v Kanadi in nadvse aktivno deloval v slovenski skupnosti v Ontariu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
V portretih Slovencev po svetu predstavljamo Blaža Boštjančiča, turističnega vodiča in poznavalca Baskije, ki se je preselil v Bilbao. Kar je, kakor bi vas podučili tamkajšnji prebivalci, v Baskiji in ne v Španiji. Blaž se je vrnil na obisk v Slovenijo iz čisto posebnega razloga in takrat je nastal pogovor, ki ga v oddaji Slovencem po svetu – portreti predstavljamo nocoj.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov