Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Skladateljica iz Haaga in dirigentka iz New Yorka v oddaji Slovencem po svetu
Oddaja je tokrat z glasbo prepletena še nekoliko bolj kot običajno. Izboru glasbe urednika Janeta Webra smo dodali še dve gostji iz glasbenega sveta – dirigentko Karen Kamenšek in skladateljico Petro Strahovnik. Obe je glasba pripeljala daleč in obema glasba pomeni veliko več od notnega zapisa. Tretji gost oddaje Slovencem po svetu je Marko Porenta, ki za našo oddajo poroča o politični krizi in srečanju s slovenskim veleposlanikom v Italiji na Malti.
Malteška policija je v torek v okviru preiskave umora preiskovalne novinarke Daphne Caruane Galizie priprla Keitha Schembrija, desno roko malteškega premierja. Po aretaciji so protestniki pred parlamentom zahtevali odstop premierja Muscata. Glavni osumljenec v primeru umora novinarke, vplivni poslovnež Yorgen Fenech, je namreč preiskovalcem v ponedeljek povedal, da je Schembri “oseba interesa” v preiskavi. Keith Schembri je v torek odstopil s položaja, nato pa ga je policija aretirala. V sredo je po navedbah policijskih virov potekal drugi dan zaslišanj, vendar niti policija niti Schembrijev odvetnik niso podali nobenih izjav. Mi pa smo poklicali na Malto Marka Porento, ki je takole povzel dogajanje, ki je pretreslo Malto.
Pred dvema letoma je Karen Kamenšek za dirigentski debut v Angleški nacionalni operi prejela prestižno nagrado Laurencea Olivierja, najvišje priznanje za odrsko ustvarjanje v Veliki Britaniji. Nagrado je nekdanja umetniška vodja Opere SNG Maribor prejela v kategoriji najboljših novih opernih produkcij. 8. novembra je Karen Kamenšek dirigirala še v Metropolitanski operi v New Yorku. Ta prestižni debut je samo eden od pomembnih mejnikov te ugledne dirigentke v letošnji sezoni in njeni bogati karieri. Je namreč tudi edina dirigentka v Metropolitanski operi v sezoni 2019/20. S Karen Kamenšek se je pogovarjal ameriški dopisnik Radia Slovenija, Andrej Stopar.
Petra Strahovnik je slovenska skladateljica, ki že osem let z družino živi v Haagu na Nizozemskem. Kljub temu, da je šele dodobra zakorakala v četrto desetletje svojega življenja, je za njo že ogromno izkušenj in ustvarjalnih uspehov. Letos je s svojo skladbo Prana v izvedbi simfoničnega orkestra RTV Slovenija poskrbela za zgodovinski uspeh z zmago na 66. mednarodni skladateljski tribuni Rostrum. O navdihih, nizozemskih ravnicah, multikulturnosti in zvočni ustvarjalnosti, za katero je še kako potrebna tudi tišina, pa seveda tudi prepletanju dveh dežel v njenem življenju, se je s Petro Strahovnik pogovarjala Mojca Delač. Najprej sta se ustavili pri mesecu, ki se izteka.
Še nekaj kratkih novic:
S Svetovnega slovenskega kongresa so sporočili, da se je 21. novembra poslovil izjemen Slovenec, znanstvenik in venetolog – prof. dr. Anton Mavretič. Rodil se je 11. decembra 1934 v Boldražu pri Metliki. Jeseni 1957 je študij nadaljeval na Univerzi v Denverju, ZDA, kjer je v začetku šestdesetih magistriral in kasneje še doktoriral. Zaposlil se je na Massachusetts Institute of Technology (MIT), najboljši tehnični univerzi na svetu, kjer je deloval na fakulteti za fiziko in v centru za raziskave vesolja. Kasneje je služboval še na univerzi Harvard in nato še 15 let na univerzi v Bostonu kot ustanovitelj in direktor vesoljskega centra ter profesor na oddelku za elektrotehniko in računalništvo. Po upokojitvi se je najprej zaposlil v elektronski industriji, kasneje pa je deloval kot svetovalec pri različnih elektronskih podjetjih. Dr. Mavretič je izdelal instrumente tudi za različna vesoljska plovila: Explorer 47, Explorer 50, Space Shuttle, Wind in DSX. Več kot šestdeset let je živel v ZDA, vendar se je redno vračal domov v Boldraž v Beli krajini.
Jean-Pierre Kobal iz Montreala, ki ima slovenske korenine po očetu in poje v pevskem zboru z imenom ”Choeur de l’Art Neuf” nam je sporočil, da bodo 30. novembra in 1. decembra v cerkvi St-Pierre Apôtre na jugovzhodu Montreala zapeli tri skladbe slovenskega skladatelja Andreja Makorja:
Pesem ”Prav Po Prstih” obstaja v dveh različicah, dodaja: v slovenščini in angleščini. Z veseljem sporoča, da jo bodo zapeli v slovenščini, saj mu je uspelo njegov pevski zbor prepričati v učenje slovenske izgovorjave. Ustvarjalci oddaje čestitamo za to odločitev in upamo, da bo v Montrealu na njihovem koncertu veliko obiskovalcev.
Katja Bevk in Božena Kolman Finžgar iz knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica sta v Banjaluko prinesli butaj in v soboto, 23. novembra, so se tri skupine učencev preskusile v ustvarjanju slik za pripovedovanje. Izbrali smo znane pravljice: tisto o rokavički, ki jo je izgubil dedek Mraz, vanjo pa so se naselile živali, o dedku Mrazu, ki se je zataknil v dimniku, o šivilji in njenih čarobnih škarjicah, o Zlatorogu – kozlu z zlatimi rogovi, ki je nesmrten, zgodbo o Petru Klepcu ter legendo o nastanku Blejskega jezera. Najmlajši so naslikali prizore pesmi, ki govorijo o zimi in novoletnih običajih. Vsi učenci so pokazali veliko ustvarjalnosti in vztrajnosti. Nekateri so se že preskusili v pripovedovanju ob slikah, drugi bodo pripovedovanje še vadili, svoje slike morajo tudi še pobarvati. V soboto, 14. decembra, bodo nastopili na prireditvi, ki jo pripravljamo ob prihodu dedka Mraza.
Slovensko društvo Jože Plečnik v Pragi vabi na neformalno srečanje Slovencev in prijateljev pred Božičem in ob koncu leta 2019. Srečanje bo 11. decembra od 19. ure naprej v Restavraciji in pivnici Praškega muzeja piva. Prijave zbira Iztok Toplak po elektronski pošti na naslov iztok@toplak.cz.
866 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Skladateljica iz Haaga in dirigentka iz New Yorka v oddaji Slovencem po svetu
Oddaja je tokrat z glasbo prepletena še nekoliko bolj kot običajno. Izboru glasbe urednika Janeta Webra smo dodali še dve gostji iz glasbenega sveta – dirigentko Karen Kamenšek in skladateljico Petro Strahovnik. Obe je glasba pripeljala daleč in obema glasba pomeni veliko več od notnega zapisa. Tretji gost oddaje Slovencem po svetu je Marko Porenta, ki za našo oddajo poroča o politični krizi in srečanju s slovenskim veleposlanikom v Italiji na Malti.
Malteška policija je v torek v okviru preiskave umora preiskovalne novinarke Daphne Caruane Galizie priprla Keitha Schembrija, desno roko malteškega premierja. Po aretaciji so protestniki pred parlamentom zahtevali odstop premierja Muscata. Glavni osumljenec v primeru umora novinarke, vplivni poslovnež Yorgen Fenech, je namreč preiskovalcem v ponedeljek povedal, da je Schembri “oseba interesa” v preiskavi. Keith Schembri je v torek odstopil s položaja, nato pa ga je policija aretirala. V sredo je po navedbah policijskih virov potekal drugi dan zaslišanj, vendar niti policija niti Schembrijev odvetnik niso podali nobenih izjav. Mi pa smo poklicali na Malto Marka Porento, ki je takole povzel dogajanje, ki je pretreslo Malto.
Pred dvema letoma je Karen Kamenšek za dirigentski debut v Angleški nacionalni operi prejela prestižno nagrado Laurencea Olivierja, najvišje priznanje za odrsko ustvarjanje v Veliki Britaniji. Nagrado je nekdanja umetniška vodja Opere SNG Maribor prejela v kategoriji najboljših novih opernih produkcij. 8. novembra je Karen Kamenšek dirigirala še v Metropolitanski operi v New Yorku. Ta prestižni debut je samo eden od pomembnih mejnikov te ugledne dirigentke v letošnji sezoni in njeni bogati karieri. Je namreč tudi edina dirigentka v Metropolitanski operi v sezoni 2019/20. S Karen Kamenšek se je pogovarjal ameriški dopisnik Radia Slovenija, Andrej Stopar.
Petra Strahovnik je slovenska skladateljica, ki že osem let z družino živi v Haagu na Nizozemskem. Kljub temu, da je šele dodobra zakorakala v četrto desetletje svojega življenja, je za njo že ogromno izkušenj in ustvarjalnih uspehov. Letos je s svojo skladbo Prana v izvedbi simfoničnega orkestra RTV Slovenija poskrbela za zgodovinski uspeh z zmago na 66. mednarodni skladateljski tribuni Rostrum. O navdihih, nizozemskih ravnicah, multikulturnosti in zvočni ustvarjalnosti, za katero je še kako potrebna tudi tišina, pa seveda tudi prepletanju dveh dežel v njenem življenju, se je s Petro Strahovnik pogovarjala Mojca Delač. Najprej sta se ustavili pri mesecu, ki se izteka.
Še nekaj kratkih novic:
S Svetovnega slovenskega kongresa so sporočili, da se je 21. novembra poslovil izjemen Slovenec, znanstvenik in venetolog – prof. dr. Anton Mavretič. Rodil se je 11. decembra 1934 v Boldražu pri Metliki. Jeseni 1957 je študij nadaljeval na Univerzi v Denverju, ZDA, kjer je v začetku šestdesetih magistriral in kasneje še doktoriral. Zaposlil se je na Massachusetts Institute of Technology (MIT), najboljši tehnični univerzi na svetu, kjer je deloval na fakulteti za fiziko in v centru za raziskave vesolja. Kasneje je služboval še na univerzi Harvard in nato še 15 let na univerzi v Bostonu kot ustanovitelj in direktor vesoljskega centra ter profesor na oddelku za elektrotehniko in računalništvo. Po upokojitvi se je najprej zaposlil v elektronski industriji, kasneje pa je deloval kot svetovalec pri različnih elektronskih podjetjih. Dr. Mavretič je izdelal instrumente tudi za različna vesoljska plovila: Explorer 47, Explorer 50, Space Shuttle, Wind in DSX. Več kot šestdeset let je živel v ZDA, vendar se je redno vračal domov v Boldraž v Beli krajini.
Jean-Pierre Kobal iz Montreala, ki ima slovenske korenine po očetu in poje v pevskem zboru z imenom ”Choeur de l’Art Neuf” nam je sporočil, da bodo 30. novembra in 1. decembra v cerkvi St-Pierre Apôtre na jugovzhodu Montreala zapeli tri skladbe slovenskega skladatelja Andreja Makorja:
Pesem ”Prav Po Prstih” obstaja v dveh različicah, dodaja: v slovenščini in angleščini. Z veseljem sporoča, da jo bodo zapeli v slovenščini, saj mu je uspelo njegov pevski zbor prepričati v učenje slovenske izgovorjave. Ustvarjalci oddaje čestitamo za to odločitev in upamo, da bo v Montrealu na njihovem koncertu veliko obiskovalcev.
Katja Bevk in Božena Kolman Finžgar iz knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica sta v Banjaluko prinesli butaj in v soboto, 23. novembra, so se tri skupine učencev preskusile v ustvarjanju slik za pripovedovanje. Izbrali smo znane pravljice: tisto o rokavički, ki jo je izgubil dedek Mraz, vanjo pa so se naselile živali, o dedku Mrazu, ki se je zataknil v dimniku, o šivilji in njenih čarobnih škarjicah, o Zlatorogu – kozlu z zlatimi rogovi, ki je nesmrten, zgodbo o Petru Klepcu ter legendo o nastanku Blejskega jezera. Najmlajši so naslikali prizore pesmi, ki govorijo o zimi in novoletnih običajih. Vsi učenci so pokazali veliko ustvarjalnosti in vztrajnosti. Nekateri so se že preskusili v pripovedovanju ob slikah, drugi bodo pripovedovanje še vadili, svoje slike morajo tudi še pobarvati. V soboto, 14. decembra, bodo nastopili na prireditvi, ki jo pripravljamo ob prihodu dedka Mraza.
Slovensko društvo Jože Plečnik v Pragi vabi na neformalno srečanje Slovencev in prijateljev pred Božičem in ob koncu leta 2019. Srečanje bo 11. decembra od 19. ure naprej v Restavraciji in pivnici Praškega muzeja piva. Prijave zbira Iztok Toplak po elektronski pošti na naslov iztok@toplak.cz.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Oddaja Slovencem po svetu bo v znamenju zgodb naših izseljencev in zdomcev iz čezmorskih pa tudi nam bližnjih delov sveta. Gostili bomo Pomurko Anastazijo Ribarski, ki jo je pred več desetletji življenjska pot pripeljala v Skopje, kjer se je kmalu po prihodu dejavno vključila v tamkajšnjo slovensko skupnost, že skoraj petnajst let pa je tudi predsednica slovenskega Združenja France Prešeren. Pred mikrofon smo povabili tudi Štajerko Špelo Dolinšek, ki opravlja podiplomski študij komunikologije na Nizozemskem, študiju slovenščine pa se je v Kaliforniji posvetil Thomas McDonald, ki si znanje slovenskega jezika nabira na slovenskem lektoratu na Stanfordski univerzi. Potovali bomo tudi v Argentino in predstavili slovenskega kitarista iz Mendoze in profesorja glasbe na univerzi v Buenos Airesu Davida Bajdo, na kratko pa se bomo ozrli še k slovenski vokalni skupini Plamen iz Kanade, ki prihodnji teden začenja turnejo po Sloveniji.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
V oddaji Slovencem po svetu nas zmeraj zelo razveselijo tisti, ki pridejo v domovino prednikov prvič - Martin Pavšer je s svojo ženo Belen v Slovenijo pripotoval drugič, zanjo je to prvi obisk domovine. Tončko Šimc je z Dolenjske pot pred več kot 50 leti popeljala v Francijo, od koder je to poletje po dolgem času znova prišla domov. Društvo Slovencev Kredarica Novi Sad pa je predstavilo svojo monografijo »Preteklost za prihodnost«, v kateri so zaobjeli svojo zgodovino, delovanje in prizadevanja društva. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.
Zadnji petek v juliju prinaša v oddaji Slovencem po svetu zgodbe rojakov, ki so v tujino odšli ali pa so se od tam vrnili – le za nekaj časa ali pa tudi za stalno. Na obisku v domovini so dijakinje in dijaki z vsega sveta, ki prav teh dni končujejo poletno šolo. Lana Batagelj je v domovino pripotovala na letošnjo konferenco slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije, Borut Blatnik pa je Slovenijo obiskal v okviru vseslovenskega srečanja 'Dobrodošli doma' v Radovljici. Več v oddaji Slovencem po svetu po 21. uri na Prvem.
V oddaji Slovencem po svetu bomo prepletli zgodbe naših rojakov, ki delujejo na različnih področjih v tujini. Pred mikrofon smo povabili priznanega fizika, profesorja dr. Andreja Košmrlja, ki deluje na ameriški univerzi Princeton. Za našo oddajo je govoril o svojem raziskovalnem delu, povezavah s Slovenijo pa tudi o življenju v Združenih državah Amerike. Pogovarjali se bomo z doktorsko študentko na Univerzi v Neuchatelu v Švici Hano Hawlina, ki na področju sociokulturne psihologije preučuje mehanizme predstavljanja prihodnosti. Obiskali pa smo tudi Poletno šolo slovenskega jezika v Ljubljani in zabeležili utrip med učenci.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Tudi tokrat v oddaji Slovencem po svetu prepletamo dogodke in zgodbe, povezane s slovenskimi rojaki v tujini. Obiskali smo okroglo mizo o pogojih za vračanje izseljencev in priseljevanje njihovih potomcev v Slovenijo, ki sta jo v Ljubljani organizirala Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU in društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto. Svoje izkušnje iz študija in nekajletnega bivanja v Sloveniji pa nam je predstavil mladi Čedo Velaševič slovenskih korenin iz Črne gore. Pomudili se bomo tudi pri slovenskih rojakih v Švici, kjer ob zaključku šolskega leta pripravljajo tradicionalno prireditev Slovenski otroci vabijo, ki bo jutri v Uitikonu. Predstavili pa bomo tudi zgodbo mlade športnice, kapetanke slovenske rokometne reprezentance, Ane Gros, ki že nekaj let biva in igra v Franciji.
Poletje je čas, ko se veliko naših rojakov z vsega sveta vrača v domovino. Nekateri na obisk, drugi kot turisti, tretji za zmeraj. Kar koli že je razlog, čustva ob tem so močna in zavedanje, da obstaja prostor, kamor se lahko zmeraj vrnemo, je prijetno. Nocojšnja oddaja že v prvem prispevku govori prav o tem – Slovenci, ki živijo izven naše domovine, so se tradicionalno srečali na že 28. likovni koloniji v Mostu na Soči, kjer smo jih obiskali in nastala je reportaža. Pred največjim srečanjem Slovencev, ki živijo v tujini, ki nosi ime Dobrodošli doma smo Govorili smo z Jasmino Ilić, glavno tajnico Slovenske izseljenske matice. Ob koncu oddaje pa je naš dopisnik iz Rima Janko Petrovec pred mikrofon povabil kapucina, brata Saša Komesa.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Neveljaven email naslov