Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novembra leta 1997, ko se je tedaj dvainšestdesetletni Eddy Clearwater, v svetu bluza so ga klicali “The Chief”, vrnil na glasbeno prizorišče z novo ploščo in obsežno evropsko turnejo, je bila pri nas burna bluzovska ponudba. Radio Slovenija je takrat posnel vrsto bluzovskih koncertov. Bluz Eddyja Clearwaterja ima korenine v čikaškem bluzu petdesetih let in zapuščini glasbenikov, kot so bili Magic Sam, Freddy King in Luther Allison. Clearwaterjeva glasba je bila v drugi polovici devetdesetih sveža kot še nikoli. Plošča Mean Case Of The Blues je polna presunljivega molovskega bluza. Poleg skladb klasičnega bluza ste na koncertu lahko slišali tudi kako bolj rockabillyjevsko, funky in celo country skladbo, saj je šlo za eklektičnega glasbenika, ki je rad presegal meje med glasbenimi slogi. Kitarista in pevca Eddyja Clearwaterja, znanega po razuzdanih koncertih, polnih kitarskih ukan in odrskega blišča, so na koncertu v Novi Gorici spremljali kitarist John Hill, basist Noel Neal in bobnar Jerry Porter. Uživajte v koncertu za ljubitelje pravega barskega bluza! Podobno glasbo je pred desetletji igral Muddy Waters
5 epizod
Glasbena oddaja prinaša koncerte različnih glasbenih zvrsti s področja slovenske in svetovne popularne, jazzovske, tudi klasične glasbe.
Novembra leta 1997, ko se je tedaj dvainšestdesetletni Eddy Clearwater, v svetu bluza so ga klicali “The Chief”, vrnil na glasbeno prizorišče z novo ploščo in obsežno evropsko turnejo, je bila pri nas burna bluzovska ponudba. Radio Slovenija je takrat posnel vrsto bluzovskih koncertov. Bluz Eddyja Clearwaterja ima korenine v čikaškem bluzu petdesetih let in zapuščini glasbenikov, kot so bili Magic Sam, Freddy King in Luther Allison. Clearwaterjeva glasba je bila v drugi polovici devetdesetih sveža kot še nikoli. Plošča Mean Case Of The Blues je polna presunljivega molovskega bluza. Poleg skladb klasičnega bluza ste na koncertu lahko slišali tudi kako bolj rockabillyjevsko, funky in celo country skladbo, saj je šlo za eklektičnega glasbenika, ki je rad presegal meje med glasbenimi slogi. Kitarista in pevca Eddyja Clearwaterja, znanega po razuzdanih koncertih, polnih kitarskih ukan in odrskega blišča, so na koncertu v Novi Gorici spremljali kitarist John Hill, basist Noel Neal in bobnar Jerry Porter. Uživajte v koncertu za ljubitelje pravega barskega bluza! Podobno glasbo je pred desetletji igral Muddy Waters
Little Charlie and the Nightcats so pionirji preroda jump bluesa in swinga z Zahodne obale ZDA. Skupina odličnih glasbenikov že skoraj petdeset let z izvirnimi melodijami, priredbami obskurnih bluesovskih skladb in zabavnimi nastopi navdušuje tako kritike kot občinstvo po vsem svetu. Združenje British Blues Connection in revija Blue Print sta skupino že večkrat izbrala za najboljšo ameriško koncertno bluesovsko zasedbo. Ploščo That's Big, ki je za razumevanje te glasbe bistvena, sta za založbo Alligator producirala ustanovna člana skupine Little Charlie Baty in Rick Estrin. Štirinajst pesmi - v glavnem gre za Estrinove avtorske skladbe - bolje kot katera koli plošča doslej predstavlja glasbeno vsestranskost skupine. Estrinova občutena vokalna tehnika in mojstrsko igranje orglic se ves čas dopolnjujeta z Batyjevimi kitarskimi mojstrovinami, za celovito podobo pa poskrbi ena izpovedno najmočnejših bluesovskih ritmičnih sekcij. Baty je z bil s ploščo zelo zadovoljen: »To je naš najbolj življenjski in zato tudi najbolj dovršen studijski izdelek. Zanj smo si vzeli dovolj časa in ob snemanju smo resnično uživali,« je Baty povedal v intervuju z Janetom Webrom za Radio Slovenija. Zvok plošče so obogatili tudi številni gostujoči glasbeniki: klaviaturist Chris Siebert, tenorski saksofonist John Firmin, kitarist Rusty Zinn in drugi. Z vsako novo ploščo skupine Little Charlie and the Nightcats postaja bolj jasno, da Rick Estrin s svojo neposredno energijo in občutenim zvokom ne sodi le med vrhunske bluesovske orgličarje, pač pa tudi med spretne pisce besedil. Leta 1993 je dobil prestižno priznanje W.C. Handy Award za skladbo My Next Ex-Wife s plošče Night Vision kot najboljšo bluesovsko pesem leta. Estrinov talent spoštujejo tudi glasbeniki. Kraljica bluesa Koko Taylor je posnela njegovo pesem o družinskem nasilju Don’t Put Your Hands On Me, dolgoletni oboževalec skupine Robert Cray je z Estrinom napisal skladbo I’m Just Lucky That Way, v repertoarju Johna Hammonda, mojstra akustičnega bluesa, ki smo ga pri nas že slišali, pa zasledimo pesem Homely Girl. Vse tri omenjene Estrinove skladbe so na ploščah, ki so bile nominirane za prestižno nagrado grammy. Za Estrina je pisanje pesmi umetniško početje: »Rad imam pesmi z zgodbo. Zame so dobre pesmi tiste, ki so spretno napisane in imajo globoko sporočilo.« Med vzorniki omenja predvsem Sonnyja Boya Williamsona, Willieja Dixona in Percyja Mayfielda. Kot orgličar, pravi sam, nadaljuje tradicijo bluesovskih orgličarjev, kot so Little Walter, Sonny Boy Williamson, Big Walter Horton, James Cotton, Howlin’ Wolf in Jimmy Reed. Zaščitni znak skupine je poleg Estrinovih orglic od samega začetka tudi Batyjev samosvoj kitarski slog, v katerem se prepletajo jazz Charlieja Christiana, čikaški blues, swing in rockabilly z Zahodne obale, slišati pa je tudi vplive surfa. In prav takšna je tudi omenjena plošča. Polna je majhnih presenečenj, nepredvidljiva že kar se tiče glasbenih slogov, kaj šele, kar zadeva razpoloženja posameznih skladb. Zasedba Little Charlie and the Nightcats je prvi album All The Way Crazy posnela leta 1987 za založbo Alligator, nastopati pa je začela že leta 1976. Prvenec je dobil odlične ocene in skupini omogočil, da je klubske odre Sacramenta hitro zamenjala s koncertnimi prizorišči po vsej Ameriki in širom po svetu, in tako smo jo slišali tudi pri nas. Slišali boste enega boljših koncertov bluesa, kar smo jih posneli za Radio Slovenija. In teh ni bilo malo. Želimo vam veliko glasbenih užitkov. Igra vam skupina Little Charlie and the Nightcats. Takšno glasbo lahko slišite samo na Prvem.
Sobotni večer vam bosta polepšala Chris in Linda Simpson, srce in duša poznejše zasedbe skupine Magna Carta, ene najboljših in najdlje obstoječih akustičnih skupin na svetu. Pohvalita se lahko z več deset albumi in gostovanji v 63 državah sveta. Enkraten kitarski zvok in Lindin čudoviti glas sta glavni odliki dueta, ki v živo zvenita kot uroka, bodisi kadar nastopata sama ali ob spremljavi drugih glasbenikov. Nocoj ju boste slišali v duetu. Glasbeni urednik Jane Weber vam v imenu ekipe želi prijetno poslušanje. Tako zveni angleška Magna Carta.
Tokrat smo pripravili posnetek koncerta, ki smo ga posneli 20. aprila 2024 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Z Big Bandom RTV Slovenija je nastopila ena najbolj raznovrstnih in vznemirljivih vokalnih solistk v džezovski glasbi, ameriška pevka Carmen Bradford, orkester pa je vodil avstrijski dirigent Sigi Feigl. Carmen Bradford je hči legendarnega trobentača in skladatelja Bobbyja Bradforda ter priznane pevke in skladateljice Melbe Joyce. Carmen Bradford je študirala na kolidžu v Austinu, vendar je študij opustila, ko so ji ponudili mesto pevke pri orkestru Counta Basija. Z orkestrom je sodelovala med letoma 1982 in 1990 in čeprav je Basija poznala in z njim nastopala, ji žal ni uspelo posneti albuma z njim, umrl je namreč leta 1984. Sodelovala pa je pri snemanju plošč z orkestrom, ki sta ga pozneje vodila Frank Foster in Thad Jones. Dva albuma sta bila celo nagrajena z grammyjem. Leta 1992 je Carmen Bradford izdala svoj prvenec Finally Yours, tri leta zatem pa je izšel album With Respect, s katerim je navdušila strokovno in širšo javnost. Do danes je sledilo še kar nekaj odličnih albumov, pa tudi nekaj velikih sodelovanj; med drugim je pela z Wyntonom Marsalisom, Johnom Claytonom in Orkestrom Claytona in Hamiltona, Docom Severinsenom, Tonyjem Bennettom, Jamesom Brownom, Georgeem Bensnom in še številnimi drugimi. Nastopa tako rekoč po vsem svetu, tako z džezovskimi kot simfoničnimi orkestri. Trenutno je vodja oddelka za džezovsko petje ter članica fakultete na konservatoriju za glasbo v San Franciscu.
O skupini Fairport Convention v naših občilih ni bilo ravno veliko slišati, in tudi njihov koncert na festivalu Okarina še danes odzvanja le v glavah parih zanesenjakov. To seveda ne pomeni, da ne gre za pomembno skupino, ki je tudi po desetletjih še sposobna ponuditi kaj vznemirljivega. No, na otoku ima skupina Fairport Convention kultni status, redno nastopa in izdaja nove albume. Glasbeniki so tudi tokrat za naše snemanje temeljito premešali obsežen repertoar pionirske zasedbe in na dan spravili pester izbor od prve skladbe s prvenca do pesmi z albuma Who Knows Where The Time Goes iz devetdesetih let. Verjetno ni treba poudarjati, da gre za koncert, ki bo zadovoljil le najbolj radovedne konzumente te glasbe, spričo zelo tradicionalno obarvanega repertoarja skupine pa utegne zanimati folkloriste, ki jih zanima ljudska glasba oziroma različni zapisi le te. Naši koncertni posnetki imajo veliko vrednost predvsem zaradi možnosti primerjav, ki jih ponujajo. Nikakor ne gre prezreti tudi močnega avtorskega potenciala, ki je bil v različnih obdobjih skupine različno navzoč. Tu so zbrane pesmi Richarda Thompsona, Sandy Denny, Davea Pegga, Simona Nicola, Rica Sandersa, A.L. Lloyda in drugih. Največji užitek pri takšnih koncertih je, da poslušalec iz neangleško govorečega sveta lahko razbere korenine določene skladbe. Ljudske teme so v tem primeru manj pomembne, saj so pač zaigrane in zapisane, kakor pač so. Bolj pomembna so majhna odkritja, ko dojameš, kako je Richard Thompson očitno moral slišati določeno ljudsko skladbo, in ga je tako navdušila in prevzela, da je napisal svojo temo, ki je z navdihom še povezana, a je to nit včasih težko dojeti. In prav Richard Thompson je v tem še danes pravi mojster, v nasprotju z nekaterimi drugimi 'študenti takšne zgodovine' pa je še izrazit virtuoz, ki ga je resnično užitek poslušati, saj glasbeno snov obvlada do potankosti, za nameček pa je še skrajno občuten pisec in izvajalec, ki pa nikakor z občutki in patino ne prikriva glasbenega neznanja in neposluha, kar velikokrat počnejo številni drugi, ki jim skozi stoletja prečiščena ljudska tvarina pomeni oporo in daje pogum, da (sicer prepričljivo) »fušajo«. Ob pomoči takšnih ekskluzivnih radijskih posnetkov torej človek lahko prodre v jedro določene glasbe in verjetno je malo skupin, ki bi ponujale zvočni pogled na tako široko glasbeno obzorje, kot prav skupina Fairport Convention, ki je na angleškem prizorišču brez dvoma odigrala podobno vlogo kot skupina The Byrds na ameriškem. Zanimivo je, da sta obe skupini podobno segali po glasbeni dediščini, in da kljub očitni fascinaciji z zgodovino nista ostali na mestu in sta tudi ustvarjali v pravem pomenu besede. Želimo vam prijetno poslušanje. Igra vam skupina Fairport Convention! I.del koncerta 1.Claudy Banks (Trad./Arr. by Fairport Convention) album “The Five Seasons” 2.Slipjigs and Reels (Steve Tilston) album “Jewel In The Crown” 3.Dirty Linen (Trad./Arr. by Dave Swarbrick) album “Full House” 4.Crazy Man Michael (Thompson/Swarbrick) album “Liege And Lief” 5.Walk Awhile (Thompson/Swarbrick) album “Full House” 6.The Naked Highwayman (Steve Tilston) album “Jewel In The Crown” 7.Summer In December (Ric Sanders) album “Jewel In The Crown” 8.Jewel In The Crown (Julie Matthews) album “Jewel In The Crown” II.del koncerta 1.John Gaudie (Chris Leslie) album “Who Knows Where The Time Goes?” 2.Sailing Boat (Anna Ryder) album “Who Knows Where The Time Goes?” 3.The Wishfulness Waltz (Alan Franks) album “Who Knows Where The Time Goes?” 4.Dangerous (Kristina Olsen) album “Who Knows Where The Time Goes?” 5.Jigs (Trad./Arr. by Fairport Convention) ni z albuma??? 6.The Bowman’s Retreat (Ric Sanders) album “Who Knows Where The Time Goes?” 7.Matty Groves (Trad./arr. by Fairport Convention) album “Liege And Lief” encore Who Knows Where The Time Goes? (Sandy Denny) album “Unhalfbricking”
Neposredni prenos koncerta Jumbo Big Banda iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma.
Neveljaven email naslov