Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Robert Proctor: Zlati holokavst

09.07.2016


»Ena smrt je tragedija, milijon smrti je statistika.« Te besede pripisujejo Stalinu, a bi prav lahko izvirale tudi od prodajalcev nikotina, je zapisal Robert Proctor, profesor zgodovine znanosti na Univerzi Stanford v Kaliforniji. V knjigi Zlati holokavst – Izvor cigaretne katastrofe in poziv k njeni odpravi razkriva umazane metode, laži in zvijače tobačnih velikanov. »Cigarete so mnogo nevarnejše, kot bi bilo treba, saj bi lahko izdelali take, ki ne bi povzročale zasvojenosti in pljučnega raka,« je prof. Proctor povedal v pogovoru za naš radio.

Cigarete so najbolj smrtonosen izdelek v zgodovini človeške civilizacije. Večina smrti zaradi njih se bo šele zgodila. – Robert Proctor

Tobačne liste so včasih poimenovali tudi zlati listi. Vendar … zlati za koga? Vsebino knjige Zlati holokavst zlovešče napoveduje že njena naslovnica – Van Goghova podoba lobanje s prižgano cigareto. Statistika je neizprosna. Zaradi kajenja umre v Sloveniji vsak dan deset ljudi, trije  zbolijo za pljučnim rakom. V tobačnem dimu in cigareti je več kot 4.000 strupenih primesi. Na seznamu s kajenjem povezanih bolezni, ki povečujejo umrljivost kadilcev, je zdaj že kar 28 različnih obolenj. Zadnjih 7 so dodali lani.

Ne samo, da so nevarne, so nerazumno nevarne – namenoma so nevarne. Cigarete so mnogo nevarnejše, kot bi bilo treba, saj bi lahko izdelali take, ki ne bi povzročale zasvojenost in pljučnega raka. Samo vrniti bi se morali v 19. stoletje. Takrat so tobak le redko inhalirali, saj je bil dim preveč bazičen in grob. Ob vdihavanju jih je sililo h kašlju. Šele konec 19. stoletja so cigarete postale bolj sladkobnega okusa. S takratno tehnologijo so namreč lahko zadržali sladkor iz tobačnih listov in prvič v zgodovini je bilo cigaretni dim mogoče inhalirati. Vendar pa to povzroča pljučnega raka, emfizem, kronični bronhitis in številne smrti. Cigarete so povsem po nepotrebnem ustvarjene tako, da škodujejo. Lahko bi bile veliko manj škodljive, vendar pa jih industrija namenoma ohranja v smrtno nevarni različici. – Robert Proctor

Prof. Robert Proctor je s svojo raziskovalno ekipo pregledal več milijonov dokumentov, ki jih je tobačna industrija desetletja skrivala pred javnostjo. Njihovo razkritje so konec osemdesetih let omogočile tožbe proti tobačni industriji v Združenih državah Amerike. Dokumenti so med drugim razodeli, kako je tobačna industrija že desetletja vedela, da kajenje povzroča raka. Ljudi, ki so umirali zaradi kajenja, pa so prepričevali, da s tobačnimi proizvodi ni prav nič narobe. Luka Šolmajer je v spremni besedi slovenskega prevoda Proctorjeve knjige zapisal, da je knjiga orožje, ki spreminja svet.

Prof. Proctor pravi, da si veliko kadilcev želi, da ne bi kadili: »Ne poznamo nobenega drugega izdelka, kjer si kar 70, 80 odstotkov uporabnikov želi, da ga ne bi uporabljali. Zato pravimo, da kajenje ni stvar svobodne izbire, ampak gre za omejeno odločitev. To je tudi eden od razlogov, da cigareti včasih rečemo »mala bela zasužnjevalka«. V svoji knjigi Zlati holokavst zato ne pozivam k prohibiciji – k prepovedi, ampak k aboliciji – k odpravi. Nasprotje prohibicije je namreč svoboda, nasprotje abolicije pa je suženjstvo. Cigarete spodbujajo nekakšno obliko suženjstva, saj nas zasvojijo kot heroin ali kokain, v nekaterih ozirih še celo bolj. Zato pravim, da kajenje ni svobodna odločitev.«

Večina ljudi, tako prof. Proctor, začne kaditi že v najstniških letih: »Kar 80 odstotkov jih kadi že pred 18 letom – to velja tako za Združene države, kot tudi Slovenijo. To je še en pomemben razlog, da rečemo, da kajenje ni stvar svobodne izbire. Ljudje začnejo kaditi še pred odraslostjo, postanejo odvisni od cigaret in jih ne morejo opustiti.«

14. december leta 1953, Hotel Plaza, New York. Vodilni možje tobačne industrije so se sestali, da bi uskladili odziv na vse bolj očitno povezavo med cigaretami in rakom. Odločili so se za razvpito kampanjo »Ni še dokazano.« Dva tedna prej – 30. novembra je revija Time objavila članek o tem, da je katran iz cigaretnega dima pri miših povzročil raka. Da bi poimenoval umetnost zavajanja in napačnega informiranja ter tehnike, ki jih je cigaretna industrija uporabljala za prikrivanje povzročene škode, je prof. Proctor skoval izraz agnotologija. Pravi, da je to je veda o nevednosti.

Prvenstveno so se srečali zato, da bi skovali vojno proti resnici in, po mojem mnenju, ustvarili najbolj smrtonosno zaroto vseh časov. Odločili so se, da se bodo proti znanosti borili z znanostjo. Da bodo dali glas tistim, ki trdijo, da miši niso ljudje in da so podatki epidemiologov zgolj statistika. Po njihovem potrebujemo več dokazov, tema pa je kontraverzna. Tobačna industrija naj bi ravnala odgovorno in skušala priti resnici do dna, dejansko pa je storila vse, da bi resnico zanikala. Zato trdim, da gre za najbolj smrtonosno zaroto vseh časov, ki v nekaterih pogledih še traja. – Robert Proctor

Robert Proctor je letnik 1954. Je profesor zgodovine znanosti na Univerzi Stanford v Kaliforniji in sodelavec Ameriške akademije znanosti in umetnosti. Njegova knjiga Zlati holokavst je v Združenih državah Amerike izšla leta 2012, letos pa lahko v roke vzamemo že tudi slovenski prevod, ki razkriva umazane metode, laži in zvijače tobačne industrije. Prevod je izšel pri založbi UMco. Knjigo je prevedel Sandi Kodrič.


Sobotno branje

814 epizod


Oddaja je namenjena pogovoru z enim, po navadi pa z dvema sogovornikoma, in sicer o temi, ki je tako ali drugače povezana z literaturo. Največkrat je izhodišče pogovora konkretna knjiga - leposlovna, poljudno-znanstvena ali strokovna - ob kateri nato obravnavamo širšo temo ali problematiko. Ker skuša oddaja slediti sočasnemu dogajanju na literarnem prizorišču, so njeni gostje pogosto tudi aktualni nagrajenci. Takrat sta v njenem središču konkretni avtor in njegov ustvarjalni opus. Oddaja Sobotno branje govori o knjigah na drugačen način. Kakšen? Poslušajte jo.

Robert Proctor: Zlati holokavst

09.07.2016


»Ena smrt je tragedija, milijon smrti je statistika.« Te besede pripisujejo Stalinu, a bi prav lahko izvirale tudi od prodajalcev nikotina, je zapisal Robert Proctor, profesor zgodovine znanosti na Univerzi Stanford v Kaliforniji. V knjigi Zlati holokavst – Izvor cigaretne katastrofe in poziv k njeni odpravi razkriva umazane metode, laži in zvijače tobačnih velikanov. »Cigarete so mnogo nevarnejše, kot bi bilo treba, saj bi lahko izdelali take, ki ne bi povzročale zasvojenosti in pljučnega raka,« je prof. Proctor povedal v pogovoru za naš radio.

Cigarete so najbolj smrtonosen izdelek v zgodovini človeške civilizacije. Večina smrti zaradi njih se bo šele zgodila. – Robert Proctor

Tobačne liste so včasih poimenovali tudi zlati listi. Vendar … zlati za koga? Vsebino knjige Zlati holokavst zlovešče napoveduje že njena naslovnica – Van Goghova podoba lobanje s prižgano cigareto. Statistika je neizprosna. Zaradi kajenja umre v Sloveniji vsak dan deset ljudi, trije  zbolijo za pljučnim rakom. V tobačnem dimu in cigareti je več kot 4.000 strupenih primesi. Na seznamu s kajenjem povezanih bolezni, ki povečujejo umrljivost kadilcev, je zdaj že kar 28 različnih obolenj. Zadnjih 7 so dodali lani.

Ne samo, da so nevarne, so nerazumno nevarne – namenoma so nevarne. Cigarete so mnogo nevarnejše, kot bi bilo treba, saj bi lahko izdelali take, ki ne bi povzročale zasvojenost in pljučnega raka. Samo vrniti bi se morali v 19. stoletje. Takrat so tobak le redko inhalirali, saj je bil dim preveč bazičen in grob. Ob vdihavanju jih je sililo h kašlju. Šele konec 19. stoletja so cigarete postale bolj sladkobnega okusa. S takratno tehnologijo so namreč lahko zadržali sladkor iz tobačnih listov in prvič v zgodovini je bilo cigaretni dim mogoče inhalirati. Vendar pa to povzroča pljučnega raka, emfizem, kronični bronhitis in številne smrti. Cigarete so povsem po nepotrebnem ustvarjene tako, da škodujejo. Lahko bi bile veliko manj škodljive, vendar pa jih industrija namenoma ohranja v smrtno nevarni različici. – Robert Proctor

Prof. Robert Proctor je s svojo raziskovalno ekipo pregledal več milijonov dokumentov, ki jih je tobačna industrija desetletja skrivala pred javnostjo. Njihovo razkritje so konec osemdesetih let omogočile tožbe proti tobačni industriji v Združenih državah Amerike. Dokumenti so med drugim razodeli, kako je tobačna industrija že desetletja vedela, da kajenje povzroča raka. Ljudi, ki so umirali zaradi kajenja, pa so prepričevali, da s tobačnimi proizvodi ni prav nič narobe. Luka Šolmajer je v spremni besedi slovenskega prevoda Proctorjeve knjige zapisal, da je knjiga orožje, ki spreminja svet.

Prof. Proctor pravi, da si veliko kadilcev želi, da ne bi kadili: »Ne poznamo nobenega drugega izdelka, kjer si kar 70, 80 odstotkov uporabnikov želi, da ga ne bi uporabljali. Zato pravimo, da kajenje ni stvar svobodne izbire, ampak gre za omejeno odločitev. To je tudi eden od razlogov, da cigareti včasih rečemo »mala bela zasužnjevalka«. V svoji knjigi Zlati holokavst zato ne pozivam k prohibiciji – k prepovedi, ampak k aboliciji – k odpravi. Nasprotje prohibicije je namreč svoboda, nasprotje abolicije pa je suženjstvo. Cigarete spodbujajo nekakšno obliko suženjstva, saj nas zasvojijo kot heroin ali kokain, v nekaterih ozirih še celo bolj. Zato pravim, da kajenje ni svobodna odločitev.«

Večina ljudi, tako prof. Proctor, začne kaditi že v najstniških letih: »Kar 80 odstotkov jih kadi že pred 18 letom – to velja tako za Združene države, kot tudi Slovenijo. To je še en pomemben razlog, da rečemo, da kajenje ni stvar svobodne izbire. Ljudje začnejo kaditi še pred odraslostjo, postanejo odvisni od cigaret in jih ne morejo opustiti.«

14. december leta 1953, Hotel Plaza, New York. Vodilni možje tobačne industrije so se sestali, da bi uskladili odziv na vse bolj očitno povezavo med cigaretami in rakom. Odločili so se za razvpito kampanjo »Ni še dokazano.« Dva tedna prej – 30. novembra je revija Time objavila članek o tem, da je katran iz cigaretnega dima pri miših povzročil raka. Da bi poimenoval umetnost zavajanja in napačnega informiranja ter tehnike, ki jih je cigaretna industrija uporabljala za prikrivanje povzročene škode, je prof. Proctor skoval izraz agnotologija. Pravi, da je to je veda o nevednosti.

Prvenstveno so se srečali zato, da bi skovali vojno proti resnici in, po mojem mnenju, ustvarili najbolj smrtonosno zaroto vseh časov. Odločili so se, da se bodo proti znanosti borili z znanostjo. Da bodo dali glas tistim, ki trdijo, da miši niso ljudje in da so podatki epidemiologov zgolj statistika. Po njihovem potrebujemo več dokazov, tema pa je kontraverzna. Tobačna industrija naj bi ravnala odgovorno in skušala priti resnici do dna, dejansko pa je storila vse, da bi resnico zanikala. Zato trdim, da gre za najbolj smrtonosno zaroto vseh časov, ki v nekaterih pogledih še traja. – Robert Proctor

Robert Proctor je letnik 1954. Je profesor zgodovine znanosti na Univerzi Stanford v Kaliforniji in sodelavec Ameriške akademije znanosti in umetnosti. Njegova knjiga Zlati holokavst je v Združenih državah Amerike izšla leta 2012, letos pa lahko v roke vzamemo že tudi slovenski prevod, ki razkriva umazane metode, laži in zvijače tobačne industrije. Prevod je izšel pri založbi UMco. Knjigo je prevedel Sandi Kodrič.


20.07.2024

Navid Kermani: Ob jarkih - potovanje čez Vzhodno Evropo do Isfahana

V političnem potopisu Ob jarkih: potovanje čez Vzhodno Evropo do Isfahana, nas nemški novinar in pisatelj iranskega rodu Navid Kermani popelje po znanih in neznanih krajih tega velikokrat spregledanega območja naše celine, polnega nelahke zgodovinske dediščine, vojn, premeščanja meja, selitve etnij in spreminjanja političnoekonomskih sistemov. V pogovoru z ljudmi najrazličnejših nacionalnosti, poklicev in družbenih slojev pisatelj prevprašuje svoje ideje o Evropi in njenih vrednotah, o mejah in multikuturnosti, o nacionalnih državah, političnih ureditvah in zgodovinskih procesih ter s tem pred nami zarisuje kompleksno in večplastno sliko življenja na teh področjih, ki so bila - razen njegovega rojstnega Irana - v prejšnjem stoletju del vzhodnega bloka, zdaj pa se tam nahaja kopica samostojnih držav, ki se bolj ali manj uspešno uveljavljajo v današnjem svetu in se - velikokrat v slabih ekonomskih okoliščinah - spoprijemajo s svojo neenoznačno zgodovinsko dediščino. Politični potopis, ki je nedavno izšel pri založbi Goga, nam je za tokratno Sobotno branje pomagala predstaviti prevajalka dela Tanja Petrič. Oddajo je pripravila Alja Zore.


13.07.2024

Iztok Tomazin in Tomo Virk: Naveza

Nov, intriganten prispevek v bogato zakladnico slovenskega pisanja o gorah, plezanju in alpinizmu


06.07.2024

Isaac Asimov: Temelji

Znamenita vesoljska saga, v kateri človeštvo naseljuje celotno galaksijo, a galaktičnemu cesarstvu grozi neizbežni propad.


28.06.2024

Sara Gordan: Noč

Ko vse in preveč ni dovolj in ne prav, da obvaruješ svojega otroka pred prepadom!


22.06.2024

Lea Ypi: Svobodna - odraščanje na koncu zgodovine

Avtobiografski roman o odraščanju v socialistični Albaniji in kasnejši tranziciji premišljuje pojmovanje svobode v obeh velikih družbeno-ekonomskih sistemih 20. stoletja


15.06.2024

Tone Škrjanec: Jutro ni bilo v načrtu

Zbrane pesmi enega najbolj samosvojih, unikatnih pesnikov slovenske sodobnosti


08.06.2024

Gabriel García Márquez - Avgusta se vidiva

V aprilu je minilo deset let od smrti kolumbijskega pisatelja Gabriela Garcíe Márqueza. Njegovo najbolj znano delo, znameniti roman Sto let samote, ki je izšel leta 1967, je bil doslej prodan v več kot 10 milijonih izvodov. Márquez, lavreat številnih literarnih nagrad, je leta 1982 prejel tudi Nobelovo nagrado za literaturo. Lani sta pisateljeva sinova posthumno izdala njegovo delo Avgusta se vidiva, čeprav je pisatelj pred smrtjo želel, da to delo uničijo. Pred kratkim je bila ta dolgo pričakovana novela izdana tudi v slovenščini.


01.06.2024

Olga Tokarczuk: Popotovanje ljudi Knjige

V prvencu poljske nobelovke se nenavadna trojica odpravi na še bolj nenavadno pot


25.05.2024

Hilary Mantel: Pripeljite obtožence

Drugi del znamenite, s prestižnim bookerjem nagrajene trilogije zgodovinskih romanov, umeščenih na angleški dvor za časa vladavine Henrika VIII.


18.05.2024

Salman Rushdie: Nož – Premišljevanja po poskusu umora

Številni so dogodki, ki lahko življenje presekajo na pol ali temeljito spremenijo njegov nadaljnji potek. Britansko-ameriškega pisatelja indijskih korenin Salmana Rushdieja je zaznamovalo vsaj dvoje takih usodnih dogodkov. Homeinijeva fatva pred dobrimi tremi desetletji zaradi romana Satanski stihi, ki jih je izdal leta 1988, ter poizkus atentata pred slabima dvema letoma. O tem napadu, ki ga je skoraj stal življenja, pa o zdravljenju in premagovanju strahu ter o svobodi govora in svojem zasebnem življenju je Rushdie zdaj napisal knjigo Nož: Premišljevanja po poskusu umora. V slovenskem prevodu je knjiga izšla sočasno z angleškim originalom.


11.05.2024

Kapka Kassabova: Meja - potovanje na rob Evrope

»Ta knjiga pripoveduje zgodbo o zadnji evropski meji. Tam se, kot je to pri mejah, stikajo in razhajajo Bolgarija, Grčija in Turčija. To je tudi mesto, kjer se začne nekaj podobnega Evropi in konča nekaj, kar ni povsem Azija.«


04.05.2024

Marija Stepanova: Z one strani

Zbirka esejev, v katerih ruska pisateljica pretresa vprašanja, povezana z literaturo ter individualnim in kolektivnim spominom, pa tudi aktualne družbenopolitične razmere ter etične dileme, ki jih je pred Ruse postavila vojna v Ukrajini


27.04.2024

Klaus Mann: Mefisto

Roman iz 30. let 20. stoletja, v katerem nemški antifašistični pisatelj pripoveduje zgodbo o kolikor častihlepnem toliko neskrupuloznem gledališkem igralcu, da bi pokazal, kako in zakaj se ljudje, ki sami niso nujno goreči nacisti, navsezadnje podredijo Hitlerjevi oblasti


20.04.2024

Neža Šivec: Črepinje

Stripovski prvenec, ki svet ljudi z roba družbe ekspresivno prikazuje s pomočjo risbe v oglju


13.04.2024

Slava Kurilov: Sam v oceanu

Avtobiografski zapiski sovjetskega oceanografa Slave Kurilova, ki je sredi 70. let izvedel spektakultaren pobeg iz svoje domovine ter v treh nočeh in dveh dneh preplaval skoraj 100 kilometrov oceana


05.04.2024

Gorazd Gorišek: Diši, po morju diši

O hoji po vrhovih in robovih z vonjem po morju z vodnikom s pomenljivim naslovom Diši, po morju diši, pisca gorniške literature, Gorazda Goriška. Planinske poti in gorski svet je spoznaval že v mladih letih, publicistično pot pa je začel z objavami na osrednjem slovenskem gorniškem portalu Gore in ljudje. V zadnjem desetletju se je kot avtor in soavtor podpisal pod devet vodnikov in priročnikov s pohodniško izletniško vsebino. Diši, po morju diši povezuje pohodniške poti, grebene in robove treh sosednjih držav: Slovenije, Italije in Hrvaške. 60 izbranim potem je skupna točka morje, ki ga med hojo in potepanjem bodisi vidimo, vonjamo, slišimo ali čutimo.


26.03.2024

Svetlana Slapšak: Moje mačkoljubne zgodbe

Knjiga “Moje mačkoljubne zgodbe” Svetlane Slapšak razkriva poseben odnos avtorice do mačk skozi njeno življenjsko pot. V ozadju pripovedovanja o mačkah, njihovih karakterjih, sožitja z njimi ter ljubezni do njih, se odvijajo prelomni zgodovinski dogodki druge polovice 20. in začetka 21. stoletja, so zapisali v založništvu Kulturnega centra Danila Kiš. Voditeljica Tita Mayer se je o knjigi pogovarjala z urednico dr. Biljano Žikić.


22.03.2024

Iva Jevtić: Milost

Tokrat vam predstavljamo z Veronikino nagrado ozaljšano pesniško zbirko Milost, pesnice Ive Jevtić. Milost je kot najboljša pesniška zbirka leta 2023 izšla pri koprski založbi KUD AAC Zrakogled, uredil jo je Gašper Malej. To je po Težnosti iz leta 2005 pesničina druga zbirka, Jevtićeva pa poleg pesniškega dela tudi prevaja dela s področja zgodovine, humanistike, jezikoslovja, in je po študiju na Univerzi v Edinburgu ter magisteriju iz angleške književnosti na Univerzi v Sussexu, na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktorirala na temo srednjeveške mistične književnosti. V Sobotnem branju je pesmi iz zbirke Milost interpretiral Renato Horvat, z Ivo Jevtić pa se je pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič.


15.03.2024

Mohamed Mbougar Sarr: Najskrivnejši spomin človeštva

V oddaji Sobotno branje je tokrat predstavljen zelo kompleksno in heterogeno, pripovedno nelinearno zasnovan roman Najskrivnejši spomin človeštva, ki se sprašuje tako o smislu, bistvu, srži literature kot vrednotenju literature nasploh.


09.03.2024

David Eagleman: Živo omrežje

Človeški možgani se nenehno spreminjajo, pogosto na zelo presenetljive načine.


Stran 1 od 41
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov