Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 1.8.2016

01.08.2016


Z rojaki iz sosednjih držav - od umetnosti do kmetijstva

Sveče – raj za likovne umetnike

V tokratni oddaji smo se odpravili v Sveče na avstrijskem Koroškem, kjer je sedem mednarodno uveljavljenih umetnic in umetnikov iz Slovenije, Avstrije in Italije sodelovalo na že 35. slikarskem tednu.

Srce in duša tedna je Alenka Weber, predsednica slovenskega prosvetnega društva Kočna, ki poskrbi za pestro dogajanje v Goršetovi galeriji.

Posebnost tokratnega jubilejnega slikarskega tedna je, pravi da so uspeli v Sveče pripeljati resnično velika imena likovnega ustvarjanja in to kljub skromnim finančnim sredstvom, ki jih imajo na voljo.

“Moramo gledati, da dobimo dobre podpornike in sponzorje. Veliko je odvisno tudi od osebne energije. Posebnost pa je letos, da imamo odlične, odlične, zelo priznane umetnike in to je res poklon.”

Poklon tudi znanemu kiparju Francetu Goršetu, ki je v jesen svojega ustvarjanja dom našel prav v Svečah, potem ko se je vrnil iz ZDA. Umrl je 2. avgusta 1988, svoj dom – galerijo-  z vrtom in kipi znanih rojakinj in rojakov pa je zapustil SPD Kočna.

Prvi slikarski teden je potekal leta 1981, ko se je že oblikovala zamisel o regiji Alpe Jadran, pojasnjuje Alenka Weber.

“Takrat je bila še meja med Jugoslavijo in Avstrijo, Sveče pa imajo idealno lego na stičišču treh kultur. To je bilo izhodišče.”

V Svečah so tako letos ustvarjali:

Majda Skrinar, ki je po arhitekturi končala študij še na ljubljanski likovni akademiji in se izpopolnjevala na Portugalskem, v New Yorku in Berlinu, je v Svečah, kot pravi, našla mir, saj se zdi, kot da se je čas tam ustavil.

 

 

Zora Stančič, vizualna umetnica, ki je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu in nato nadaljevala študij grafike na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost.  Za svoja dela, razstavljena v številnih stalnih galerijah in muzejskih zbirkah po vsem svetu, je dobila več nagrad in priznanj.

Maria Legat – Avstrijka s slovenskimi koreninami iz Beljaka, je študirala na dunajski Akademiji za likovno umetnost in je na slikarskem tednu v Svečah zastopala mlajšo generacijo umetnikov.

 

Caroline – Umetnica, ki je odraščala v Celovcu, je leta 1962 zaključila študij grafike na Dunaju. Veliko razstavlja doma (na avstrijskem Koroškem) in v tujini, dela pa hranijo številne galerije in zasebne zbirke. Sodelovala je že na prvem slikarskem tednu leta 1981 in od takrat vseskozi spremlja dogajanje v Svečah.

Drago Julius Prelog – Eden od najpomembnejših avstrijskih likovnih ustvarjalcev, rojen v Celju, se je že kot otrok preselil v Avstrijo, kjer se je šolal na Šoli za umetno obrt v Gradcu in nadaljeval študij na Akademiji likovnih umetnosti na Dunaju, kjer je vrsto let tudi predaval. Njegova dela so razstavljena v galerijah po vsem svetu, v zadnjih nekaj mesecih pa je imela kar šest razstav po Avstriji in Nemčiji, kar je bilo, kot je povedal v tokratni oddaji Sotočja, naporno. Kljub vsemu pa se je odzval povabilu Alenke Weber, saj gre za slovensko pobudo, njegova soproga pa je Slovenka.

V Svečah se je Drago Prelog dobro počutil, saj je narava zelo lepa in zrak je odličen, toda časa za uživanje ni bilo veliko, pravi, saj je vseskozi razmišljal o svojih delih in kako jih bo dokončal do sobote. Težave je imel, tako kot ostali umetniki, ki so delali z oljem na platnu, z vremenom, saj se slike niso sušile. To pa je bilo za njegovo posebno tehniko slikanja z injekcijsko brizgo in nanašanja več plasti barv, zelo pomembno.

“Med slikanjem se veliko dogaja in nikoli ne vem, kje se bo končalo, vodi me sam postopek in včasih me odpelje povsem  v drugo smer, kot sem pričakoval. Slike nastajajo same od sebe.”

 

Ivan de Menis – Umetnik iz Trevisa, ki je diplomiral na „Accademia di Belle Arti“ v Benetkah in sodeluje z znanimi galerijami v Milanu, Parizu, New Yorku in na  Dunaju.

Mario Palli – Goričan,. ki  je diplomiral iz stenskih tehnik freske in sgraffita na umetnostni šoli v Benetkah, živi in dela v Gradišču ob Soči v Italiji, v Ljubljani in na Krasu, kjer je obnovil hišo pisatelja Marjana Rožanca. Sodeloval je na vseh pomembnejših mednarodnih grafičnih razstavah ter prejel številne
nagrade in priznanja. Sodeloval je že na prvem slikarskem tednu v Svečah. V spominu mu je ostala vaška idila s kravami in zven njihovih zvoncev, zato je ob vnovičnem obisku pričakoval nekaj podobnega, toda..

“Letos pa pridem sem in je vse novo, krav ni več, vse je globalizirano, vas je podobna vsem ostalim vasem. Ambient je zdaj drugačen, kot je bil takrat, manj prijeten.”

Toda vzdušje je bilo na slikarskem tednu odlično, dodaja Mario Palli. Kako ne bi bilo, ko pa so imeli družabni piknik, koncert Tonča Feiniga z gosti in filmski večer s projekcijo filma Koroška stoletje pod Jepo, ki govori prav o boju koroških Slovencev za ohranitev svojega jezika in identitete.

Ena od stalnic slikarskega tedna v Svečah je tudi ustvarjalna delavnica za domačine in obiskovalce, ki želijo ustvarjati. Letošnja je bila  namenjena vezanju knjig, potekala pa je pod vodstvom Jana Waldegga, ki se je na Japonskem izučil posebnega vezanja knjig Seikon.

 

Teden pa se vedno sklene s prodajno razstavo nastalih del, ki se je udeležijo tako galeristi kot domačini, ki so si v vseh teh letih ustvarili lepe zbirke likovnih umetnin. Neprodana dela odnesejo umetniki, kakšno pa ostane tudi v Goršetovi galeriji,  pravi Alenka Weber.

“Vedno pa se stkejo dobra prijateljstva in ta teden nas vedno obogati, marsikaj novega se naučimo in to odnesemo v svoje domove.”

Nasvidenje prihodnje leto!

V tokratni oddaji lahko slišite pogovor s tržaškim rojakom, pesnikom Markom Kravosom, letošnjim dobitnikom Zlatnika poezije. Rdeča nit pogovora z Mirjam Muženič je bila pesnikov kitajska izkušnja, saj je gostoval v Sečuanu, kamor so ga na prvi mednarodni pesniški teden povabili pripadniki etnične skupnosti Ji, ki obujajo svojo narodno pripadnost. Organizatorji so v festivalski antalogiji Na krilih vetra objavili tudi Kravosov življenjepis in tri pesmi v kitajskih pismenkah.

O mladih rojakih na Reki in njihovih priložnostih v okviru projektov evropske unije Marjani Mirkovič pripoveduje ekonomistka, rojakinja mlajše generacije Natali Iskra. Pred kratkim je začela sodelovati v društvu EU korak, ki je  namenjen slovenski skupnosti kot podpora pri prijavi evropskih projektov.

Na Gornjem Seniku pa se bomo pridružili porabskim Slovencem, zbranim na tamkajšnji vzorčni kmetiji, ki postaja vse pomembnejša turistična točka.


Sotočja

860 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 1.8.2016

01.08.2016


Z rojaki iz sosednjih držav - od umetnosti do kmetijstva

Sveče – raj za likovne umetnike

V tokratni oddaji smo se odpravili v Sveče na avstrijskem Koroškem, kjer je sedem mednarodno uveljavljenih umetnic in umetnikov iz Slovenije, Avstrije in Italije sodelovalo na že 35. slikarskem tednu.

Srce in duša tedna je Alenka Weber, predsednica slovenskega prosvetnega društva Kočna, ki poskrbi za pestro dogajanje v Goršetovi galeriji.

Posebnost tokratnega jubilejnega slikarskega tedna je, pravi da so uspeli v Sveče pripeljati resnično velika imena likovnega ustvarjanja in to kljub skromnim finančnim sredstvom, ki jih imajo na voljo.

“Moramo gledati, da dobimo dobre podpornike in sponzorje. Veliko je odvisno tudi od osebne energije. Posebnost pa je letos, da imamo odlične, odlične, zelo priznane umetnike in to je res poklon.”

Poklon tudi znanemu kiparju Francetu Goršetu, ki je v jesen svojega ustvarjanja dom našel prav v Svečah, potem ko se je vrnil iz ZDA. Umrl je 2. avgusta 1988, svoj dom – galerijo-  z vrtom in kipi znanih rojakinj in rojakov pa je zapustil SPD Kočna.

Prvi slikarski teden je potekal leta 1981, ko se je že oblikovala zamisel o regiji Alpe Jadran, pojasnjuje Alenka Weber.

“Takrat je bila še meja med Jugoslavijo in Avstrijo, Sveče pa imajo idealno lego na stičišču treh kultur. To je bilo izhodišče.”

V Svečah so tako letos ustvarjali:

Majda Skrinar, ki je po arhitekturi končala študij še na ljubljanski likovni akademiji in se izpopolnjevala na Portugalskem, v New Yorku in Berlinu, je v Svečah, kot pravi, našla mir, saj se zdi, kot da se je čas tam ustavil.

 

 

Zora Stančič, vizualna umetnica, ki je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu in nato nadaljevala študij grafike na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost.  Za svoja dela, razstavljena v številnih stalnih galerijah in muzejskih zbirkah po vsem svetu, je dobila več nagrad in priznanj.

Maria Legat – Avstrijka s slovenskimi koreninami iz Beljaka, je študirala na dunajski Akademiji za likovno umetnost in je na slikarskem tednu v Svečah zastopala mlajšo generacijo umetnikov.

 

Caroline – Umetnica, ki je odraščala v Celovcu, je leta 1962 zaključila študij grafike na Dunaju. Veliko razstavlja doma (na avstrijskem Koroškem) in v tujini, dela pa hranijo številne galerije in zasebne zbirke. Sodelovala je že na prvem slikarskem tednu leta 1981 in od takrat vseskozi spremlja dogajanje v Svečah.

Drago Julius Prelog – Eden od najpomembnejših avstrijskih likovnih ustvarjalcev, rojen v Celju, se je že kot otrok preselil v Avstrijo, kjer se je šolal na Šoli za umetno obrt v Gradcu in nadaljeval študij na Akademiji likovnih umetnosti na Dunaju, kjer je vrsto let tudi predaval. Njegova dela so razstavljena v galerijah po vsem svetu, v zadnjih nekaj mesecih pa je imela kar šest razstav po Avstriji in Nemčiji, kar je bilo, kot je povedal v tokratni oddaji Sotočja, naporno. Kljub vsemu pa se je odzval povabilu Alenke Weber, saj gre za slovensko pobudo, njegova soproga pa je Slovenka.

V Svečah se je Drago Prelog dobro počutil, saj je narava zelo lepa in zrak je odličen, toda časa za uživanje ni bilo veliko, pravi, saj je vseskozi razmišljal o svojih delih in kako jih bo dokončal do sobote. Težave je imel, tako kot ostali umetniki, ki so delali z oljem na platnu, z vremenom, saj se slike niso sušile. To pa je bilo za njegovo posebno tehniko slikanja z injekcijsko brizgo in nanašanja več plasti barv, zelo pomembno.

“Med slikanjem se veliko dogaja in nikoli ne vem, kje se bo končalo, vodi me sam postopek in včasih me odpelje povsem  v drugo smer, kot sem pričakoval. Slike nastajajo same od sebe.”

 

Ivan de Menis – Umetnik iz Trevisa, ki je diplomiral na „Accademia di Belle Arti“ v Benetkah in sodeluje z znanimi galerijami v Milanu, Parizu, New Yorku in na  Dunaju.

Mario Palli – Goričan,. ki  je diplomiral iz stenskih tehnik freske in sgraffita na umetnostni šoli v Benetkah, živi in dela v Gradišču ob Soči v Italiji, v Ljubljani in na Krasu, kjer je obnovil hišo pisatelja Marjana Rožanca. Sodeloval je na vseh pomembnejših mednarodnih grafičnih razstavah ter prejel številne
nagrade in priznanja. Sodeloval je že na prvem slikarskem tednu v Svečah. V spominu mu je ostala vaška idila s kravami in zven njihovih zvoncev, zato je ob vnovičnem obisku pričakoval nekaj podobnega, toda..

“Letos pa pridem sem in je vse novo, krav ni več, vse je globalizirano, vas je podobna vsem ostalim vasem. Ambient je zdaj drugačen, kot je bil takrat, manj prijeten.”

Toda vzdušje je bilo na slikarskem tednu odlično, dodaja Mario Palli. Kako ne bi bilo, ko pa so imeli družabni piknik, koncert Tonča Feiniga z gosti in filmski večer s projekcijo filma Koroška stoletje pod Jepo, ki govori prav o boju koroških Slovencev za ohranitev svojega jezika in identitete.

Ena od stalnic slikarskega tedna v Svečah je tudi ustvarjalna delavnica za domačine in obiskovalce, ki želijo ustvarjati. Letošnja je bila  namenjena vezanju knjig, potekala pa je pod vodstvom Jana Waldegga, ki se je na Japonskem izučil posebnega vezanja knjig Seikon.

 

Teden pa se vedno sklene s prodajno razstavo nastalih del, ki se je udeležijo tako galeristi kot domačini, ki so si v vseh teh letih ustvarili lepe zbirke likovnih umetnin. Neprodana dela odnesejo umetniki, kakšno pa ostane tudi v Goršetovi galeriji,  pravi Alenka Weber.

“Vedno pa se stkejo dobra prijateljstva in ta teden nas vedno obogati, marsikaj novega se naučimo in to odnesemo v svoje domove.”

Nasvidenje prihodnje leto!

V tokratni oddaji lahko slišite pogovor s tržaškim rojakom, pesnikom Markom Kravosom, letošnjim dobitnikom Zlatnika poezije. Rdeča nit pogovora z Mirjam Muženič je bila pesnikov kitajska izkušnja, saj je gostoval v Sečuanu, kamor so ga na prvi mednarodni pesniški teden povabili pripadniki etnične skupnosti Ji, ki obujajo svojo narodno pripadnost. Organizatorji so v festivalski antalogiji Na krilih vetra objavili tudi Kravosov življenjepis in tri pesmi v kitajskih pismenkah.

O mladih rojakih na Reki in njihovih priložnostih v okviru projektov evropske unije Marjani Mirkovič pripoveduje ekonomistka, rojakinja mlajše generacije Natali Iskra. Pred kratkim je začela sodelovati v društvu EU korak, ki je  namenjen slovenski skupnosti kot podpora pri prijavi evropskih projektov.

Na Gornjem Seniku pa se bomo pridružili porabskim Slovencem, zbranim na tamkajšnji vzorčni kmetiji, ki postaja vse pomembnejša turistična točka.


12.06.2023

Za ohranitev jezika je pomembna tudi glasba

Slovenska čitalnica v Gradcu praznuje 10-letnico delovanja. Kakšen pečat je pustila? Preverjamo, kako bo novi učni načrt vplival na pouk na javni dvojezični ljudski šoli 24 v Celovcu, kjer tedensko menjavajo učni jezik in ima pomembno vlogo glasba.


05.06.2023

Bodo koroški Slovenci skušali novi učni načrt spremeniti po pravni poti?

Novi avstrijski učni načrt za ljudske šole prinaša korenite spremembe tudi pri pouku slovenščine. Novi predmetnik, ki določa dve uri manj pouka slovenščine kot nemščine, je razburil predstavnike koroških Slovencev.


29.05.2023

'Le povezani lahko odgovarjamo na izzive prihodnosti'

Porabski Slovenci so imeli v zadnjih tednih več pomembnih državnih obiskov iz Slovenije in Madžarske. Mineva tudi 30 let od uveljavitve meddržavnega sporazuma o zagotavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v Porabju in madžarske narodne skupnosti v Prekmurju.


15.05.2023

Dr. Wutti: 'Avstrija ne naredi dovolj za zaščito manjšin'

Ob 68. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe prihajajo iz vrst koroških Slovencev opozorila predvsem glede pravice do osnovnega pouka v slovenskem jeziku. O (ne)izpolnjevanju manjšinskih pravic, zapisanih v znamenitem 7. členu, razmišlja prof. dr. Daniel Wutti z višje pedagoške šole v Celovcu.


08.05.2023

M(l)aj ima globlji pomen

Krovne politične organizacije koroških Slovencev že vrsto let iščejo rešitve za organ, ki bi olajšal njihovo usklajevanje pri ključnih manjšinskih vprašanjih. V zadnjih mesecih se je obudila ideja za koordinacijo predsednikov in podpredsednikov vseh treh organizacij. Na to pobudo ene od krovnih je druga odgovorila s proti pobudo o razširjeni koordinaciji z vsemi izvoljenimi predstavniki.


01.05.2023

Shiva šiva - pesmi o delu

Ženski pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu na avstrijskem Koroškem se je leta 2017 predstavil s svojim 2. stilskim koncertom Shiva šiva - pesmi o delu. Pevke so dve leti zbirale pesmi o delu z vsega sveta in na koncu izbrale 17 pesmi. Dodale so jim še razmišljanja o delu in delavcih, delavskih pravicah in krivicah, potrošništvu in posledicah globalizacije.


24.04.2023

'Držite in ostanite skupaj!'

Predsednica države Nataša Pirc Musar se je po obisku Budimpešte in srečanju z najvišjimi predstavniki Madžarske odpravila še na Dunaj, kjer se je sestala z avstrijskim kolegom Aleksandrom Van der Bellnom.


17.04.2023

Le s složno manjšino do politične zastopanosti

Marko Pisani iz Stranke slovenska skupnost je edini, ki bo v prihodnjem mandatu zastopal Slovence v deželnem svetu Furlanije – Julijske krajine. Opozarja, da se morajo tudi v njegovi stranki resno zamisliti, kako naprej.


10.04.2023

Koroška poje 2023 - 50 + 1

V Domu glasbe v Celovcu je 12. marca vnovič zapela Koroška. Po dveh letih spletnih koncertov je tradicionalna revija Koroška poje vnovič privabila množico ljudi z avstrijske Koroške, iz Slovenije in Furlanije – Julijske krajine, željnih slovenske zborovske pesmi.


03.04.2023

Križi in težave, obeti, želje in priložnosti

Deželne volitve v FJK in na avstrijskem Koroškem, obisk ministrov, pristojnih za Slovence v zamejstvu in kohezijo, pouk slovenščine na Hrvaškem in pomanjkanje učiteljev, križev pot porabskih Slovencev


27.03.2023

Vse je učinek in vse je rezultat. Vse je rezultat in vse je učinek.

Zgodovinski dogodki za Porabske Slovence in njihov gospodarski razvoj, za koroške Slovence in njihovo gledališko ustvarjanje in za trojezično komično gledališče Komigo v Gorici


20.03.2023

Vsak glas šteje

V Furlaniji – Julijski krajini bodo 2. in 3. aprila potekale deželne volitve, zelo pomembne za slovensko narodno skupnost. Kdo so kandidatke in kandidati iz vrst narodne skupnosti in s kakšnimi programi nagovarjajo volivce? Anita Vajda, direktorica podjetja Porabje d.o.o., ki upravlja hotel Lipa v Monoštru, pojasnjuje, kako so se soočili z energetsko krizo na Madžarskem. Koroški slovenski glasbenik Nikolaj Efendi predstavlja svoj najnovejši album, nastal na Dunaju v času pandemije. Četrti samostojni album je naslovil Dovolj, prvič pa so na njem vse pesmi v slovenskem jeziku. Prisluhnemo pa tudi dogajanju na 56. reviji od Pliberka do Traberka.


13.03.2023

Glej, ta svet je tudi zate!

Zveza slovenskih žena na Koroškem praznuje 80-letnico delovanja. Kako se je skozi desetletja spreminjal položaj koroških Slovenk in kako je danes z njihovo enakopravnostjo? Po dveh virtualnih letih in spletnih koncertih je v celovškem Domu glasbe vnovič zapela Koroška. Krščanska kulturna zveza je svojo tradicionalno pevsko revijo tokrat naslovila 50+1 in na njej predstavila tudi prvo spletno pesmarico – aplikacijo – Venec slovenskih. Na enem mestu je zdaj zbranih več kot 500 slovenskih ljudski in narodnih pesmi, z besedili in notnimi zapisi, dostop do njih pa možen od koderkoli, je zadovoljen idejni oče aplikacije Stanko Polzer. Na Koroška poje je letos nastopil tudi moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Zdravko Klanjšček, ki zbor vodi vse od začetka leta 1964, je prvič nastopil v Celovcu že leta 1958. Ustavimo se na sejmu ekstra deviškega oljčnega olja v Trstu in v Monoštru, kjer so praznovali četrt stoletja knjižne zbirke Med Rabo in Muro.


06.03.2023

Kako močno bo sijalo sonce koroškim Slovencem?

Na deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem je vnovič največ glasov dobila Socialdemokratska stranka Petra Kaiserja. Toda zmaga je manj prepričljiva kot v prejšnjih dveh mandatih. Če je pred desetimi leti koroškim Slovencem posijalo sonce, kaj za njih pomeni tokratni rezultat? Koliko bo lahko na njihove probleme v koroškem deželnem zboru opozarjal Franc Jožef Smrtnik? Politolog dr. Karl Hren ne pričakuje bolj promanjšinske politike. Nadaljujemo zgodbo o zelo pomembnih porabskih štipendistih, ki pa jih je vse manj. Pristojni v slovenski narodni skupnosti se tega zavedajo in iščejo konkretne rešitve, ugotavljata doktorici Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanović z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V Pulju se pridružimo udeležencem male šole slovenščine. Na Svetih Višarjah pa se pogovarjamo z gostilničarjem Juretom Prešernom, tudi o dirki po Italiji, ki bo letos imela enega od ciljev prav na Višarjah.


27.02.2023

S čezmejnim sodelovanjem do gospodarskega razvoja, s kulturnim ustvarjanjem proti pozabi

Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji so se dogovorili za okrepitev sodelovanja tudi na področju čezmejnega gospodarskega razvoja.


20.02.2023

Lahko protislovenska retorika obrodi sadove na volitvah?

Pred deželnozborskimi volitvami na avstrijskem Koroškem so se vnovič pojavili napadi na slovensko narodno skupnost. Kaj o tem meni peterica kandidatk in kandidatov za mesto v deželnem zboru iz vrst koroških Slovencev? Je bil odziv uradne Slovenije res streljanje vrabcev s kanoni? Zamejska gospodarska koordinacija postavlja temelje za konkretne projekte in idej za sodelovanje ne manjka. Zanima nas, kaj prinaša strategija turističnega razvoja Benečije in Rezije, s katero bodo skušali ustaviti odseljevanje. Tudi pustnemu dogajanju se ne moremo izogniti. V Števanovcih se tako pridružimo porabskim rojakom, ki ohranjajo tradicijo borovega gostüvanja.


13.02.2023

'S kulturnim mečem v boj za preživetje slovenske manjšine'

Slovenski kulturni praznik je za rojake zunaj matične države eden najpomembnejših, zato je večji del tokratne oddaje posvečen prav njihovemu kulturnemu poklonu Francetu Prešernu. Sprehodimo se od palače glavne Pošte v Trstu, kjer so osrednjo proslavo pripravili Slovenci v Italiji, do Gradca, kjer so se slovenski kulturi poklonili skupaj z najmlajšimi. Ustavimo se v Monoštru, kjer so tam živeči rojaki brali Prešernove pesmi, in v Zagrebu, kjer so se velikega pesnika spomnili s kar tremi prireditvami. V začetku maja bodo na Hrvaškem maja manjšinske volitve, vendar za njih ni velikega zanimanja. Zakaj, pojasnjuje strokovnjakinja za pravice narodnih skupnosti, dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić.


06.02.2023

'Nič ni samoumevno, tudi jezik ne'

Gostimo tržaškega slovenskega literata in novinarja Dušana Jelinčiča, dobitnika nagrade Prešernovega sklada za prvi roman o tigrovskem gibanju. Nagrada, ki jo je dobil za roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču, mu, pravi, pomeni posebno zadoščenje. Predstavimo pesniško zbirko Marija Čuka Vse gube ljubezni. Gre za prvo njegovo delo, ki je prevedeno v nemščino. Predsednik Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek spregovori o ključnih letošnjih izzivih, med katerimi je tudi zagon profesionalnega gledališča RAMPA. Veliko načrtov imajo tudi Slovenci v Zagrebu, poudarja predsednik Slovenskega doma Darko Šonc. Kako pa se pripravljajo na manjšinske volitve? Ustavimo se tudi na Gornjem Seniku, ki sta ga skupaj obiskala kmetijska ministra Slovenije in Madžarske. Kakšen je položaj kmetijstva in kaj si lahko na tem področju obetajo porabski Slovenci?


30.01.2023

Pomembno je govoriti o jeziku, še pomembneje pa je ukrepati

Rojaki v sosednjih državah začenjajo s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika. Jezik, naše bogastvo, je bil naslov proslave v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Koliko je zavest o bogastvu jezika še prisotna med koroškimi Slovenci? Čestitamo letošnji Tischlerjevi nagrajeni Milki Kriegl, ki predano skrbi za ohranitev slovenske ziljske etnološke dediščine. V Furlaniji – Julijski krajini iščejo učitelje za pouk v slovenskem jeziku. Po večletnih prizadevanjih je zdaj končno objavljen javni razpis, na katerega se lahko prijavijo tudi kandidati iz Slovenije. Porabski Slovenci si letos obetajo kar nekaj investicij, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Kakšen pa je odziv na razpis za razvoj malih in srednje velikih podjetij?


23.01.2023

Dolg seznam prednostnih nalog, želja in ciljev

Prioritete Slovencev v sosednjih državah določamo skupaj z njimi, pravi pristojni minister Matej Arčon in opozarja na pomen dobrih praks, ki lahko pomagajo pri reševanju težav. Ena od najbolj perečih je pomanjkanje učiteljev slovenskega jezika na Hrvaškem. Ni pa to edini problem pri pouku slovenščine, poudarja dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Med prve letošnje cilje Slovencev v Italiji sodi zasedanje vladnega omizja, da bi na njem spregovorili tudi o težavah na področju šolstva. Preverimo, kako je s poukom slovenščine pri rojakih na avstrijskem Štajerskem, in gostimo Margito Mayer, nekdanjo novinarko, ki po upokojitvi sodeluje z muzejem Avgusta Pavla v Monoštru.


Stran 3 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov