Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 1.8.2016

01.08.2016


Z rojaki iz sosednjih držav - od umetnosti do kmetijstva

Sveče – raj za likovne umetnike

V tokratni oddaji smo se odpravili v Sveče na avstrijskem Koroškem, kjer je sedem mednarodno uveljavljenih umetnic in umetnikov iz Slovenije, Avstrije in Italije sodelovalo na že 35. slikarskem tednu.

Srce in duša tedna je Alenka Weber, predsednica slovenskega prosvetnega društva Kočna, ki poskrbi za pestro dogajanje v Goršetovi galeriji.

Posebnost tokratnega jubilejnega slikarskega tedna je, pravi da so uspeli v Sveče pripeljati resnično velika imena likovnega ustvarjanja in to kljub skromnim finančnim sredstvom, ki jih imajo na voljo.

“Moramo gledati, da dobimo dobre podpornike in sponzorje. Veliko je odvisno tudi od osebne energije. Posebnost pa je letos, da imamo odlične, odlične, zelo priznane umetnike in to je res poklon.”

Poklon tudi znanemu kiparju Francetu Goršetu, ki je v jesen svojega ustvarjanja dom našel prav v Svečah, potem ko se je vrnil iz ZDA. Umrl je 2. avgusta 1988, svoj dom – galerijo-  z vrtom in kipi znanih rojakinj in rojakov pa je zapustil SPD Kočna.

Prvi slikarski teden je potekal leta 1981, ko se je že oblikovala zamisel o regiji Alpe Jadran, pojasnjuje Alenka Weber.

“Takrat je bila še meja med Jugoslavijo in Avstrijo, Sveče pa imajo idealno lego na stičišču treh kultur. To je bilo izhodišče.”

V Svečah so tako letos ustvarjali:

Majda Skrinar, ki je po arhitekturi končala študij še na ljubljanski likovni akademiji in se izpopolnjevala na Portugalskem, v New Yorku in Berlinu, je v Svečah, kot pravi, našla mir, saj se zdi, kot da se je čas tam ustavil.

 

 

Zora Stančič, vizualna umetnica, ki je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu in nato nadaljevala študij grafike na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost.  Za svoja dela, razstavljena v številnih stalnih galerijah in muzejskih zbirkah po vsem svetu, je dobila več nagrad in priznanj.

Maria Legat – Avstrijka s slovenskimi koreninami iz Beljaka, je študirala na dunajski Akademiji za likovno umetnost in je na slikarskem tednu v Svečah zastopala mlajšo generacijo umetnikov.

 

Caroline – Umetnica, ki je odraščala v Celovcu, je leta 1962 zaključila študij grafike na Dunaju. Veliko razstavlja doma (na avstrijskem Koroškem) in v tujini, dela pa hranijo številne galerije in zasebne zbirke. Sodelovala je že na prvem slikarskem tednu leta 1981 in od takrat vseskozi spremlja dogajanje v Svečah.

Drago Julius Prelog – Eden od najpomembnejših avstrijskih likovnih ustvarjalcev, rojen v Celju, se je že kot otrok preselil v Avstrijo, kjer se je šolal na Šoli za umetno obrt v Gradcu in nadaljeval študij na Akademiji likovnih umetnosti na Dunaju, kjer je vrsto let tudi predaval. Njegova dela so razstavljena v galerijah po vsem svetu, v zadnjih nekaj mesecih pa je imela kar šest razstav po Avstriji in Nemčiji, kar je bilo, kot je povedal v tokratni oddaji Sotočja, naporno. Kljub vsemu pa se je odzval povabilu Alenke Weber, saj gre za slovensko pobudo, njegova soproga pa je Slovenka.

V Svečah se je Drago Prelog dobro počutil, saj je narava zelo lepa in zrak je odličen, toda časa za uživanje ni bilo veliko, pravi, saj je vseskozi razmišljal o svojih delih in kako jih bo dokončal do sobote. Težave je imel, tako kot ostali umetniki, ki so delali z oljem na platnu, z vremenom, saj se slike niso sušile. To pa je bilo za njegovo posebno tehniko slikanja z injekcijsko brizgo in nanašanja več plasti barv, zelo pomembno.

“Med slikanjem se veliko dogaja in nikoli ne vem, kje se bo končalo, vodi me sam postopek in včasih me odpelje povsem  v drugo smer, kot sem pričakoval. Slike nastajajo same od sebe.”

 

Ivan de Menis – Umetnik iz Trevisa, ki je diplomiral na „Accademia di Belle Arti“ v Benetkah in sodeluje z znanimi galerijami v Milanu, Parizu, New Yorku in na  Dunaju.

Mario Palli – Goričan,. ki  je diplomiral iz stenskih tehnik freske in sgraffita na umetnostni šoli v Benetkah, živi in dela v Gradišču ob Soči v Italiji, v Ljubljani in na Krasu, kjer je obnovil hišo pisatelja Marjana Rožanca. Sodeloval je na vseh pomembnejših mednarodnih grafičnih razstavah ter prejel številne
nagrade in priznanja. Sodeloval je že na prvem slikarskem tednu v Svečah. V spominu mu je ostala vaška idila s kravami in zven njihovih zvoncev, zato je ob vnovičnem obisku pričakoval nekaj podobnega, toda..

“Letos pa pridem sem in je vse novo, krav ni več, vse je globalizirano, vas je podobna vsem ostalim vasem. Ambient je zdaj drugačen, kot je bil takrat, manj prijeten.”

Toda vzdušje je bilo na slikarskem tednu odlično, dodaja Mario Palli. Kako ne bi bilo, ko pa so imeli družabni piknik, koncert Tonča Feiniga z gosti in filmski večer s projekcijo filma Koroška stoletje pod Jepo, ki govori prav o boju koroških Slovencev za ohranitev svojega jezika in identitete.

Ena od stalnic slikarskega tedna v Svečah je tudi ustvarjalna delavnica za domačine in obiskovalce, ki želijo ustvarjati. Letošnja je bila  namenjena vezanju knjig, potekala pa je pod vodstvom Jana Waldegga, ki se je na Japonskem izučil posebnega vezanja knjig Seikon.

 

Teden pa se vedno sklene s prodajno razstavo nastalih del, ki se je udeležijo tako galeristi kot domačini, ki so si v vseh teh letih ustvarili lepe zbirke likovnih umetnin. Neprodana dela odnesejo umetniki, kakšno pa ostane tudi v Goršetovi galeriji,  pravi Alenka Weber.

“Vedno pa se stkejo dobra prijateljstva in ta teden nas vedno obogati, marsikaj novega se naučimo in to odnesemo v svoje domove.”

Nasvidenje prihodnje leto!

V tokratni oddaji lahko slišite pogovor s tržaškim rojakom, pesnikom Markom Kravosom, letošnjim dobitnikom Zlatnika poezije. Rdeča nit pogovora z Mirjam Muženič je bila pesnikov kitajska izkušnja, saj je gostoval v Sečuanu, kamor so ga na prvi mednarodni pesniški teden povabili pripadniki etnične skupnosti Ji, ki obujajo svojo narodno pripadnost. Organizatorji so v festivalski antalogiji Na krilih vetra objavili tudi Kravosov življenjepis in tri pesmi v kitajskih pismenkah.

O mladih rojakih na Reki in njihovih priložnostih v okviru projektov evropske unije Marjani Mirkovič pripoveduje ekonomistka, rojakinja mlajše generacije Natali Iskra. Pred kratkim je začela sodelovati v društvu EU korak, ki je  namenjen slovenski skupnosti kot podpora pri prijavi evropskih projektov.

Na Gornjem Seniku pa se bomo pridružili porabskim Slovencem, zbranim na tamkajšnji vzorčni kmetiji, ki postaja vse pomembnejša turistična točka.


Sotočja

860 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 1.8.2016

01.08.2016


Z rojaki iz sosednjih držav - od umetnosti do kmetijstva

Sveče – raj za likovne umetnike

V tokratni oddaji smo se odpravili v Sveče na avstrijskem Koroškem, kjer je sedem mednarodno uveljavljenih umetnic in umetnikov iz Slovenije, Avstrije in Italije sodelovalo na že 35. slikarskem tednu.

Srce in duša tedna je Alenka Weber, predsednica slovenskega prosvetnega društva Kočna, ki poskrbi za pestro dogajanje v Goršetovi galeriji.

Posebnost tokratnega jubilejnega slikarskega tedna je, pravi da so uspeli v Sveče pripeljati resnično velika imena likovnega ustvarjanja in to kljub skromnim finančnim sredstvom, ki jih imajo na voljo.

“Moramo gledati, da dobimo dobre podpornike in sponzorje. Veliko je odvisno tudi od osebne energije. Posebnost pa je letos, da imamo odlične, odlične, zelo priznane umetnike in to je res poklon.”

Poklon tudi znanemu kiparju Francetu Goršetu, ki je v jesen svojega ustvarjanja dom našel prav v Svečah, potem ko se je vrnil iz ZDA. Umrl je 2. avgusta 1988, svoj dom – galerijo-  z vrtom in kipi znanih rojakinj in rojakov pa je zapustil SPD Kočna.

Prvi slikarski teden je potekal leta 1981, ko se je že oblikovala zamisel o regiji Alpe Jadran, pojasnjuje Alenka Weber.

“Takrat je bila še meja med Jugoslavijo in Avstrijo, Sveče pa imajo idealno lego na stičišču treh kultur. To je bilo izhodišče.”

V Svečah so tako letos ustvarjali:

Majda Skrinar, ki je po arhitekturi končala študij še na ljubljanski likovni akademiji in se izpopolnjevala na Portugalskem, v New Yorku in Berlinu, je v Svečah, kot pravi, našla mir, saj se zdi, kot da se je čas tam ustavil.

 

 

Zora Stančič, vizualna umetnica, ki je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu in nato nadaljevala študij grafike na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost.  Za svoja dela, razstavljena v številnih stalnih galerijah in muzejskih zbirkah po vsem svetu, je dobila več nagrad in priznanj.

Maria Legat – Avstrijka s slovenskimi koreninami iz Beljaka, je študirala na dunajski Akademiji za likovno umetnost in je na slikarskem tednu v Svečah zastopala mlajšo generacijo umetnikov.

 

Caroline – Umetnica, ki je odraščala v Celovcu, je leta 1962 zaključila študij grafike na Dunaju. Veliko razstavlja doma (na avstrijskem Koroškem) in v tujini, dela pa hranijo številne galerije in zasebne zbirke. Sodelovala je že na prvem slikarskem tednu leta 1981 in od takrat vseskozi spremlja dogajanje v Svečah.

Drago Julius Prelog – Eden od najpomembnejših avstrijskih likovnih ustvarjalcev, rojen v Celju, se je že kot otrok preselil v Avstrijo, kjer se je šolal na Šoli za umetno obrt v Gradcu in nadaljeval študij na Akademiji likovnih umetnosti na Dunaju, kjer je vrsto let tudi predaval. Njegova dela so razstavljena v galerijah po vsem svetu, v zadnjih nekaj mesecih pa je imela kar šest razstav po Avstriji in Nemčiji, kar je bilo, kot je povedal v tokratni oddaji Sotočja, naporno. Kljub vsemu pa se je odzval povabilu Alenke Weber, saj gre za slovensko pobudo, njegova soproga pa je Slovenka.

V Svečah se je Drago Prelog dobro počutil, saj je narava zelo lepa in zrak je odličen, toda časa za uživanje ni bilo veliko, pravi, saj je vseskozi razmišljal o svojih delih in kako jih bo dokončal do sobote. Težave je imel, tako kot ostali umetniki, ki so delali z oljem na platnu, z vremenom, saj se slike niso sušile. To pa je bilo za njegovo posebno tehniko slikanja z injekcijsko brizgo in nanašanja več plasti barv, zelo pomembno.

“Med slikanjem se veliko dogaja in nikoli ne vem, kje se bo končalo, vodi me sam postopek in včasih me odpelje povsem  v drugo smer, kot sem pričakoval. Slike nastajajo same od sebe.”

 

Ivan de Menis – Umetnik iz Trevisa, ki je diplomiral na „Accademia di Belle Arti“ v Benetkah in sodeluje z znanimi galerijami v Milanu, Parizu, New Yorku in na  Dunaju.

Mario Palli – Goričan,. ki  je diplomiral iz stenskih tehnik freske in sgraffita na umetnostni šoli v Benetkah, živi in dela v Gradišču ob Soči v Italiji, v Ljubljani in na Krasu, kjer je obnovil hišo pisatelja Marjana Rožanca. Sodeloval je na vseh pomembnejših mednarodnih grafičnih razstavah ter prejel številne
nagrade in priznanja. Sodeloval je že na prvem slikarskem tednu v Svečah. V spominu mu je ostala vaška idila s kravami in zven njihovih zvoncev, zato je ob vnovičnem obisku pričakoval nekaj podobnega, toda..

“Letos pa pridem sem in je vse novo, krav ni več, vse je globalizirano, vas je podobna vsem ostalim vasem. Ambient je zdaj drugačen, kot je bil takrat, manj prijeten.”

Toda vzdušje je bilo na slikarskem tednu odlično, dodaja Mario Palli. Kako ne bi bilo, ko pa so imeli družabni piknik, koncert Tonča Feiniga z gosti in filmski večer s projekcijo filma Koroška stoletje pod Jepo, ki govori prav o boju koroških Slovencev za ohranitev svojega jezika in identitete.

Ena od stalnic slikarskega tedna v Svečah je tudi ustvarjalna delavnica za domačine in obiskovalce, ki želijo ustvarjati. Letošnja je bila  namenjena vezanju knjig, potekala pa je pod vodstvom Jana Waldegga, ki se je na Japonskem izučil posebnega vezanja knjig Seikon.

 

Teden pa se vedno sklene s prodajno razstavo nastalih del, ki se je udeležijo tako galeristi kot domačini, ki so si v vseh teh letih ustvarili lepe zbirke likovnih umetnin. Neprodana dela odnesejo umetniki, kakšno pa ostane tudi v Goršetovi galeriji,  pravi Alenka Weber.

“Vedno pa se stkejo dobra prijateljstva in ta teden nas vedno obogati, marsikaj novega se naučimo in to odnesemo v svoje domove.”

Nasvidenje prihodnje leto!

V tokratni oddaji lahko slišite pogovor s tržaškim rojakom, pesnikom Markom Kravosom, letošnjim dobitnikom Zlatnika poezije. Rdeča nit pogovora z Mirjam Muženič je bila pesnikov kitajska izkušnja, saj je gostoval v Sečuanu, kamor so ga na prvi mednarodni pesniški teden povabili pripadniki etnične skupnosti Ji, ki obujajo svojo narodno pripadnost. Organizatorji so v festivalski antalogiji Na krilih vetra objavili tudi Kravosov življenjepis in tri pesmi v kitajskih pismenkah.

O mladih rojakih na Reki in njihovih priložnostih v okviru projektov evropske unije Marjani Mirkovič pripoveduje ekonomistka, rojakinja mlajše generacije Natali Iskra. Pred kratkim je začela sodelovati v društvu EU korak, ki je  namenjen slovenski skupnosti kot podpora pri prijavi evropskih projektov.

Na Gornjem Seniku pa se bomo pridružili porabskim Slovencem, zbranim na tamkajšnji vzorčni kmetiji, ki postaja vse pomembnejša turistična točka.


16.01.2023

'Za uspešno delovanje manjšine so pomembna usklajena stališča'

Vse tri krovne politične organizacije koroških Slovencev sodelujejo in se usklajujejo, kar se je pokazalo tudi pri pripravi deželne zakonodaje za predšolsko vzgojo, zagotavlja Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Kaj pa prinaša novela zakona o varstvu in izobraževanju v vrtcih? Pridružimo se mladim na dnevu odprtih vrat slovenskih srednjih tehničnih šol v Gorici in gostimo predsednika državne slovenske samouprave Karla Holca. Lani je bil za porabske Slovence veliki izziv popis prebivalstva. Kaj jih čaka letos? Tajnica slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja Maja Tatković Diklić pa med drugim spregovori o manjšinskih volitvah, ki čakajo Slovence na Hrvaškem spomladi, kandidatih in težavah zaradi skromnega financiranja pristojnih oblasti.


09.01.2023

'Če bomo utekli vsi, kaj bo ostalo tukaj pri nas'

Benečijo je treba šele odkriti, je na tradicionalnem dnevu emigranta v Čedadu opozorila senatorka Tatjana Rojc. Kaj najbolj pesti Slovence na Videmskem in kako živahno je njihovo kulturno delovanje, lahko slišite v tokratni oddaji. S predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjaminom Wakounigom se pogovarjamo o ključnih gospodarskih izzivih zveze, ki je tudi slovenski poslovni klub. Razvoj gospodarstva in možnosti za zaposlitev mladih, ki bi tako ostali doma, so med pomembnimi cilji porabskih Slovencev, poudarja njihova zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Kako Hrvaška izpolnjuje določila ustavnega zakona o pravicah narodnih manjšin, sprejetega pred 20 leti? Profesorica in dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić ugotavlja, da ne družbeno ozračje ne hrvaška politika manjšinam nista naklonjena.


26.12.2022

'Kaj ti koristi jezik, če ga z nikomer ne moreš več govoriti'

Praznično oddajo posvečamo četverici rojakov, ki vsak na svojem področju dejavno sooblikujejo življenje slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah. Režiserka Andrina Mračnikar je v svojem najnovejšem dokumentarnem filmu Izginjanje/Verschwinden prikazala 100 let življenja koroških Slovencev in njihovega boja za svoje pravice. Kaj ti koristi jezik, če ga z nikomer ne moreš več govoriti, se sprašuje. Novinar Dušan Mukič zase pravi, da je iskalec, ki išče lastno identiteto. Ta je tesno povezana s slovenskim jezikom in porabskim narečjem, v katerem piše sonete. Novinarska prihodnost čaka tudi Katjo Canalaz, predsednico društva mladih Slovencev v Italiji, ki v diplomski nalogi raziskuje pomen beneškega narečja v tedniku Novi Matajur. Prepričana je, da se morajo rojaki v Benečiji odločiti, kakšno prihodnost si želijo, da ne bodo postali neko fantazijsko bitje, ki je nekoč živelo na njihovem ozemlju. Tudi kitarist Natko Štiglić se je dejavno vključil v življenje slovenske skupnosti na Hrvaškem. V magistrski nalogi je preučeval sodelovanje mladih rojakov v slovenskih društvih. Rezultati niso spodbudni, toda verjame, da se lahko razmere izboljšajo. Kot pravi, lahko pomagajo dobri zgledi.


19.12.2022

Treba bo zavihati rokave

Zamejska gospodarska koordinacija je nadgradnja obstoječega sodelovanja in velika priložnost tako za Slovence v sosednjih državah kot za samo Slovenijo, smo slišali ob njeni ustanovitvi. Nas pa zanima, kako bo delovala ta koordinacija, da ne bo ostalo le pri podpisih na sporazumu o ustanovitvi? S senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc potegnemo črto pod pestro volilno leto tudi za Slovence v Italiji. Z rojaki v Zagrebu praznujemo 90-letnico delovanja njihovega pevskega zbora in se posvetimo literaturi. Kar je zapisano, ostane, pravi Marija Gruškovnjak, urednica zbornika Vinko Zwitter – vizionar in sejalec, ki pripoveduje o še enem pomembnem koroškem Slovencu. V Monoštru pa čestitamo sodelujočim na prvem literarnem natečaju Porabske litere. Je bil odziv spodbuden?


12.12.2022

'Pri nas se vedno dogaja!'

Enotna lista se predstavlja kot svetovnonazorsko odprta zbirna stranka slovenske narodne skupnost na avstrijskem Koroškem, v katero so včlanjeni tudi njeni podporniki iz večinskega naroda. Na nedavnem občnem zboru je bilo kar nekaj težav z izvolitvijo vodstva. Na koncu je predsednik vnovič postal Gabriel Hribar. Zanima nas, kaj se dogaja z Enotno listo in kako enotna je še. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer so se s praizvedbo predstave »Pina in Pierpaolo« poklonili znamenitemu italijanskemu pisatelju, pesniku in režiserju Pierpaulu Pasoliniju. V Rimu prisluhnemo božičnemu koncertu Zveze slovenskih cerkvenih zborov iz Trsta. Gostimo novo odgovorno urednico tednika Porabje Nikoletto Vajda-Nagy. Z Dragico Rizman pa obujamo spomine na nekoč zelo živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki.


05.12.2022

Za dobre želje ni nikoli prezgodaj

Zvezo slovenskih organizacij, eno od treh krovnih organizacij koroških Slovencev, bo tudi prihodnja štiri leta vodil Manuel Jug, 25-letni profesor na dvojezični Trgovski akademiji. Kot pojasnjuje, je eden od ciljev v organizacijo vnovič pritegniti ljudi, ki so jih izgubili zaradi pretesnega sodelovanja s koroškim Heimatdienstom. Cilj prenovljene podobe Primorskega dnevnika je privabiti mlajše bralce, pravi odgovorni urednik Igor Devetak. Predstavnik slovenske manjšine v mestu Samobor Goran Gorše pa si želi, da bi pouk slovenščine uvedli tudi na največji osnovni šoli na Hrvaškem. Porabski učenci so v okviru čezmejnega projekta obiskali Pomurski muzej v Murski Soboti in spoznavali življenje na gradovih. Bi živeli na njih? Kako uspešno pa povezuje slovenske in avstrijske šole program Erasmus +? Prisluhnite!


28.11.2022

Časi se spreminjajo, bistvo ostaja

Že 75 let se Slovenci na Reki povezujejo v Kulturno prosvetnem društvu Bazovica. Časi se spreminjajo in to velja tudi za tam živeče rojake. Kako se odzivajo na nove izzive? Za 120-letnico delovanja čestitamo KPD Planina iz Sel na avstrijskem Koroškem. Bojan Brezigar, znani tržaški slovenski novinar in politik, v svoji najnovejši knjigi Srečanja razmišlja tudi o identiteti in manjšinah. Za Slovence v Furlaniji – Julijski krajini bo zelo pomembno, da ohranijo svojega predstavnika v deželnem svetu, opozarja. Koroški Slovenec Pavel Zablatnik pripoveduje o delovanju slovenskega oddelka Katoliške akcije krške škofije in negovanju kulture spominjanja. Lila Bugan, predsednica lokalne samouprave v Sakalovcih in nova strokovna sodelavka Zveze Slovencev na Madžarskem, pa spregovori tudi o ohranjanju maternega jezika.


21.11.2022

Manjšina potrebuje prijatelje

Novoizvoljena predsednica države Nataša Pirc Musar si bo prizadevala za uresničitev vseh z ustavo zagotovljenih pravic manjšin, je zagotovila v Trstu, kjer se je srečala s predstavniki Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini. S saborsko poslanko Barbaro Antolič Vupora se pogovarjamo o možnostih, da bi Slovenci na Hrvaškem postali politično bolj dejavni. Ustavimo se v Gradcu, kjer je tamkajšnje društvo avstrijsko slovenskega prijateljstva praznovalo 30-letnico delovanja, in v Celovcu na podelitvi Einspielerjeve nagrade. Z njo so se letos zahvalili prijatelju koroških Slovencev, avstrijskemu pisatelju Josefu Winklerju. Norma Bale pa se je z zbirko zgodb zbranih v delu Ptice dronovke zahvalila porabskim Slovencem. Kdo so te ptice in kaj prinašajo?


14.11.2022

'Zavedati se moramo svojih korenin, ki segajo daleč v preteklost'

Deželna reforma zasebnih vrtcev vznemirja koroške Slovence, ki so se o možnih rešitvah pogovarjali tudi s pristojnim ministrom Matejem Arčonom. Delegacija državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je spoznavala razmere v Porabju. Zakorakajmo v slovenščino je naslov novega delovnega zvezka, ki bo v pomoč učiteljem na Hrvaškem. Po vodi, po suhem in počes – potepanja od Barkovelj do Škednja - pa je novo mladinsko delo Eveline Umek, ki se s svojimi zgodbami vedno znova vrača na rodno Tržaško. Kako pa bo s slišnostjo slovenskega radija Trst A? Z RAI-evo ugasnitvijo srednjevalovnih oddajnikov so, opozarjajo, izgubili pomemben krog poslušalstva.


07.11.2022

'Vsak dan je praznik!'

Minister za Slovence v zamejstvu Matej Arčon je s predstavniki slovenske manjšine na Hrvaškem začrtal ključne cilje, med katerimi so tudi nujne spodbude za učitelje slovenskega jezika. Kako pa je s prostori Slovenskega doma? Bodo ti vendarle prešli v last v Zagrebu živečih rojakov? Predstavniki gospodarskega ministrstva so v Monoštru predstavili program za spodbujanje razvoja gospodarstva porabskih Slovencev, vreden 2,1 milijona evrov. V Kanalski dolini pa se bo prihodnje šolsko leto začel trojezični pouk v italijanščini, nemščini in slovenščini. Eksperimentalni program je uradno priznalo italijansko šolsko ministrstvo, kar bo olajšalo tudi iskanje ustreznih učiteljev za pouk slovenščine. S poučevanjem je tesno povezan tudi Robert Kropiunig. Nekoč uspešen športnik, nato trener in športni pedagog je letošnji dobitnik Rizzijeve nagrade, ki jo Zveza slovenskih organizacij in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca podeljujeta za pomembne iniciative na področju medkulturnega sodelovanja. Vsak dan je praznik, življenje je praznik in vsakega dne posebej se veseli, pravi nagrajenec.


28.10.2022

Jurij Paljk:"Nikoli se nismo dali in se nikoli tudi ne bomo!"

»25 let fašizma je pustilo globoke sledi in morali bi se zavedati, da je primorska duša drugačna,« poudarja Jurij Paljk, odgovorni urednik goriškega katoliškega tednika Novi glas. Pesnik in pisatelj, publicist in časnikar je izdal več pesniški zbirk in proznih del. Je globoko razmišljujoč človek in vedno radoveden. To je namreč, kot pravi, bistvo njegovega poklica. O narodni pripadnosti in slovenskem jeziku, heroju Lojzetu Bratužu, Gorici, ki se spreminja, in prebežnikih pripoveduje v praznični oddaji. Ustavi se tudi pri novi italijanski vladi pod vodstvom Giorgie Meloni, ki je spremenila svojo retoriko, in, kot se za dan reformacije spodobi, Primožu Trubarju.


24.10.2022

Dr. Daniel Wutti:"Dežela Koroška ima še danes vidne težave s svojo preteklostjo."

Trud Slovencev na Hrvaškem, da bi povečali zanimanje za učenje slovenščine, se je obrestoval, zdaj pa nimajo dovolj usposobljenih učiteljev. Kako jih najti? Vzpostavili smo pozitivno vzdušje do vsega, kar je slovensko, in ozračje se je tudi s pomočjo Slovenskega kulturnega središča Planika spremenilo. Tako o dosežkih tega slovenskega društva v Kanalski dolini na skrajnem severu Italije pripoveduje podpredsednik Rudi Bartaloth. Dr. Daniel Wutti, profesor in raziskovalec z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole, opozarja, da ima dežela Koroška še danes vidne težave s svojo preteklostjo. Spreminja pa se sodobna koroška slovenska literatura, ugotavljajo strokovnjaki graške univerze. Kaj pa si obeta Jolika Szabo, nova moč na Radiu Monošter?


17.10.2022

Pokaži mi tišino in druge zgodbe o dialogu, odpiranju meja in povezovanju

Ohranjanje dialoga je za Slovence v Italiji izredno pomembno v času nenaklonjene politične garniture. Načrte slovenske vlade za nadaljevanje bilateralinih pogovorov med državama zato v narodni skupnosti pozdravljajo. Kako pa pristojni minister Matej Arčon odgovarja na ključne izzive Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini, povezane z izobraževanjem in gospodarstvom? Koroški Slovenci to jesen doživljajo kulturno pomlad. Ogledamo si gibalno gledališko predstavo Pokaži mi tišino Teatra Šentjanž in vas povabimo na mini festival SDP Rož Pregon 80. Kulturno živahno je bilo v prvi polovici oktobra tudi v hrvaški Istri, kjer so potekali Dnevi slovenske kulture. Porabski rojaki pa so se na slovesnosti spomnili 30. obletnice odprtja mejnega prehoda Martinje - Gornji Senik, ki je povezal Slovence na obeh straneh meje.


03.10.2022

Recipročnost je lahko dober argument v odnosih med Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino

Rezultati volitev v Italiji in zmaga desnosredinske koalicije na čelu z Giorgio Meloni še vedno odmevajo tudi med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. Kaj pomik skrajno desno pomeni za deželne volitve, ki bodo prihodnje leto? Tudi o tem več v pogovoru z Markom Pisanijem, deželnim svetnikom iz stranke Slovenska skupnost. V Celovcu je Mohorjeva družba pripravila 5. znanstveno konferenco o položaju slovenske narodne skupnosti in avstrijski manjšinski politiki. Razmere niso idealne, so ugotavljali razpravljavci. V Monoštru so pripravili prvi mednarodni znanstveni simpozij o Borovem gostüvanju. Slovenci v Zagrebu pa so se spomnili pisatelja Mirana Jarca. Kako pa komentirajo nespodbudne rezultate popisa prebivalstva? Asimilacija, še posebej v mešanih zakonih, je naredila svoje, poudarja Darko Šonc, predsednik Slovenskega doma Zagreb.


26.09.2022

Tatjana Rojc: Trmasta sem in vztrajala bom, dokler se bo dalo!

Tržaška Slovenka in vnovič izvoljena senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc je žalostna in zaskrbljena zaradi rezultatov parlamentarnih volitev v Italiji. Obeti namreč za slovensko narodno skupnost niso dobri. Kaj pa si lahko obetajo Slovenci na Hrvaškem? Podatki popisa prebivalstva kažejo, da se je število opredeljenih rojakov krepko zmanjšalo in sicer za četrtino. Porabski Slovenci pa se na popis intenzivno pripravljajo. Njihov cilj je, da bi se za Slovence opredelilo vsaj 4000 rojakov. Kakšni pa so cilji Posojilnice Bank iz Celovca? Najstarejša finančna ustanova v Avstriji je v svoji 150-letni zgodovini previharila številne viharje. Zakaj banka rabi koroške Slovence in zakaj koroški Slovenci potrebujejo svojo banko?


19.09.2022

V novo šolsko leto veselo, sproščeno in tudi zaskrbljeno

Novo šolsko leto se je začelo tudi v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem. Učenci in učitelji so veseli, da so lahko brez mask. V obeh deželah pa opažajo, da se število učencev zmanjšuje. Skrbi upad vpisanih na Slovensko gimnazijo v Celovcu in dvojezični Trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice. O izginevanju pripoveduje tudi Vincenc Gotthardt v svoji kratki zgodbi Pod barvami na sliki. Koroški slovenski novinar, pisatelj in slikar je zmagovalec letošnjega natečaja programa Ars. Porabske slovenske organizacije pa skrbijo vse višji stroški za energijo. V Slovenskem centru Lipa v Monoštru so se tako stroški povečali za 13 krat, opozarja Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem.


12.09.2022

Minister Arčon: 'Vredno se je boriti za popravo sedanjih in zgodovinskih krivic'

Spominjamo še četverice antifašistov, ki so jih ustrelili na bazovski gmajni pred 92. leti Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon občuduje njihov pogum. Občuduje pa tudi ponos in predanost rojakov iz sosednjih držav. Kako pa z opredelitvijo ključnih ciljev Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? Novo šolsko leto se je začelo. V Porabju bosta letos pomagali dve učiteljici asistentki. Velike težave z učitelji slovenskega jezika pa imajo na Hrvaškem, kjer zanimanje za učenje slovenščine narašča. O uspešnih pobudah, ki bi jih lahko zavrlo prav pomanjkanje ustreznih učiteljev, v pogovoru z Barbaro Riman, predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem.


05.09.2022

'Dobro je, da smo aktivni v politiki'

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


29.08.2022

Marijana Sukič ostaja dejavna in predana Porabju

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


22.08.2022

Slavko Malnar: 'Naš narod preveč molći!'

Trpljenja ljudi med vojnami bi se morala Hrvaška bolj zavedati in spominjati


Stran 4 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov