Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 1.8.2016

01.08.2016


Z rojaki iz sosednjih držav - od umetnosti do kmetijstva

Sveče – raj za likovne umetnike

V tokratni oddaji smo se odpravili v Sveče na avstrijskem Koroškem, kjer je sedem mednarodno uveljavljenih umetnic in umetnikov iz Slovenije, Avstrije in Italije sodelovalo na že 35. slikarskem tednu.

Srce in duša tedna je Alenka Weber, predsednica slovenskega prosvetnega društva Kočna, ki poskrbi za pestro dogajanje v Goršetovi galeriji.

Posebnost tokratnega jubilejnega slikarskega tedna je, pravi da so uspeli v Sveče pripeljati resnično velika imena likovnega ustvarjanja in to kljub skromnim finančnim sredstvom, ki jih imajo na voljo.

“Moramo gledati, da dobimo dobre podpornike in sponzorje. Veliko je odvisno tudi od osebne energije. Posebnost pa je letos, da imamo odlične, odlične, zelo priznane umetnike in to je res poklon.”

Poklon tudi znanemu kiparju Francetu Goršetu, ki je v jesen svojega ustvarjanja dom našel prav v Svečah, potem ko se je vrnil iz ZDA. Umrl je 2. avgusta 1988, svoj dom – galerijo-  z vrtom in kipi znanih rojakinj in rojakov pa je zapustil SPD Kočna.

Prvi slikarski teden je potekal leta 1981, ko se je že oblikovala zamisel o regiji Alpe Jadran, pojasnjuje Alenka Weber.

“Takrat je bila še meja med Jugoslavijo in Avstrijo, Sveče pa imajo idealno lego na stičišču treh kultur. To je bilo izhodišče.”

V Svečah so tako letos ustvarjali:

Majda Skrinar, ki je po arhitekturi končala študij še na ljubljanski likovni akademiji in se izpopolnjevala na Portugalskem, v New Yorku in Berlinu, je v Svečah, kot pravi, našla mir, saj se zdi, kot da se je čas tam ustavil.

 

 

Zora Stančič, vizualna umetnica, ki je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu in nato nadaljevala študij grafike na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost.  Za svoja dela, razstavljena v številnih stalnih galerijah in muzejskih zbirkah po vsem svetu, je dobila več nagrad in priznanj.

Maria Legat – Avstrijka s slovenskimi koreninami iz Beljaka, je študirala na dunajski Akademiji za likovno umetnost in je na slikarskem tednu v Svečah zastopala mlajšo generacijo umetnikov.

 

Caroline – Umetnica, ki je odraščala v Celovcu, je leta 1962 zaključila študij grafike na Dunaju. Veliko razstavlja doma (na avstrijskem Koroškem) in v tujini, dela pa hranijo številne galerije in zasebne zbirke. Sodelovala je že na prvem slikarskem tednu leta 1981 in od takrat vseskozi spremlja dogajanje v Svečah.

Drago Julius Prelog – Eden od najpomembnejših avstrijskih likovnih ustvarjalcev, rojen v Celju, se je že kot otrok preselil v Avstrijo, kjer se je šolal na Šoli za umetno obrt v Gradcu in nadaljeval študij na Akademiji likovnih umetnosti na Dunaju, kjer je vrsto let tudi predaval. Njegova dela so razstavljena v galerijah po vsem svetu, v zadnjih nekaj mesecih pa je imela kar šest razstav po Avstriji in Nemčiji, kar je bilo, kot je povedal v tokratni oddaji Sotočja, naporno. Kljub vsemu pa se je odzval povabilu Alenke Weber, saj gre za slovensko pobudo, njegova soproga pa je Slovenka.

V Svečah se je Drago Prelog dobro počutil, saj je narava zelo lepa in zrak je odličen, toda časa za uživanje ni bilo veliko, pravi, saj je vseskozi razmišljal o svojih delih in kako jih bo dokončal do sobote. Težave je imel, tako kot ostali umetniki, ki so delali z oljem na platnu, z vremenom, saj se slike niso sušile. To pa je bilo za njegovo posebno tehniko slikanja z injekcijsko brizgo in nanašanja več plasti barv, zelo pomembno.

“Med slikanjem se veliko dogaja in nikoli ne vem, kje se bo končalo, vodi me sam postopek in včasih me odpelje povsem  v drugo smer, kot sem pričakoval. Slike nastajajo same od sebe.”

 

Ivan de Menis – Umetnik iz Trevisa, ki je diplomiral na „Accademia di Belle Arti“ v Benetkah in sodeluje z znanimi galerijami v Milanu, Parizu, New Yorku in na  Dunaju.

Mario Palli – Goričan,. ki  je diplomiral iz stenskih tehnik freske in sgraffita na umetnostni šoli v Benetkah, živi in dela v Gradišču ob Soči v Italiji, v Ljubljani in na Krasu, kjer je obnovil hišo pisatelja Marjana Rožanca. Sodeloval je na vseh pomembnejših mednarodnih grafičnih razstavah ter prejel številne
nagrade in priznanja. Sodeloval je že na prvem slikarskem tednu v Svečah. V spominu mu je ostala vaška idila s kravami in zven njihovih zvoncev, zato je ob vnovičnem obisku pričakoval nekaj podobnega, toda..

“Letos pa pridem sem in je vse novo, krav ni več, vse je globalizirano, vas je podobna vsem ostalim vasem. Ambient je zdaj drugačen, kot je bil takrat, manj prijeten.”

Toda vzdušje je bilo na slikarskem tednu odlično, dodaja Mario Palli. Kako ne bi bilo, ko pa so imeli družabni piknik, koncert Tonča Feiniga z gosti in filmski večer s projekcijo filma Koroška stoletje pod Jepo, ki govori prav o boju koroških Slovencev za ohranitev svojega jezika in identitete.

Ena od stalnic slikarskega tedna v Svečah je tudi ustvarjalna delavnica za domačine in obiskovalce, ki želijo ustvarjati. Letošnja je bila  namenjena vezanju knjig, potekala pa je pod vodstvom Jana Waldegga, ki se je na Japonskem izučil posebnega vezanja knjig Seikon.

 

Teden pa se vedno sklene s prodajno razstavo nastalih del, ki se je udeležijo tako galeristi kot domačini, ki so si v vseh teh letih ustvarili lepe zbirke likovnih umetnin. Neprodana dela odnesejo umetniki, kakšno pa ostane tudi v Goršetovi galeriji,  pravi Alenka Weber.

“Vedno pa se stkejo dobra prijateljstva in ta teden nas vedno obogati, marsikaj novega se naučimo in to odnesemo v svoje domove.”

Nasvidenje prihodnje leto!

V tokratni oddaji lahko slišite pogovor s tržaškim rojakom, pesnikom Markom Kravosom, letošnjim dobitnikom Zlatnika poezije. Rdeča nit pogovora z Mirjam Muženič je bila pesnikov kitajska izkušnja, saj je gostoval v Sečuanu, kamor so ga na prvi mednarodni pesniški teden povabili pripadniki etnične skupnosti Ji, ki obujajo svojo narodno pripadnost. Organizatorji so v festivalski antalogiji Na krilih vetra objavili tudi Kravosov življenjepis in tri pesmi v kitajskih pismenkah.

O mladih rojakih na Reki in njihovih priložnostih v okviru projektov evropske unije Marjani Mirkovič pripoveduje ekonomistka, rojakinja mlajše generacije Natali Iskra. Pred kratkim je začela sodelovati v društvu EU korak, ki je  namenjen slovenski skupnosti kot podpora pri prijavi evropskih projektov.

Na Gornjem Seniku pa se bomo pridružili porabskim Slovencem, zbranim na tamkajšnji vzorčni kmetiji, ki postaja vse pomembnejša turistična točka.


Sotočja

860 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 1.8.2016

01.08.2016


Z rojaki iz sosednjih držav - od umetnosti do kmetijstva

Sveče – raj za likovne umetnike

V tokratni oddaji smo se odpravili v Sveče na avstrijskem Koroškem, kjer je sedem mednarodno uveljavljenih umetnic in umetnikov iz Slovenije, Avstrije in Italije sodelovalo na že 35. slikarskem tednu.

Srce in duša tedna je Alenka Weber, predsednica slovenskega prosvetnega društva Kočna, ki poskrbi za pestro dogajanje v Goršetovi galeriji.

Posebnost tokratnega jubilejnega slikarskega tedna je, pravi da so uspeli v Sveče pripeljati resnično velika imena likovnega ustvarjanja in to kljub skromnim finančnim sredstvom, ki jih imajo na voljo.

“Moramo gledati, da dobimo dobre podpornike in sponzorje. Veliko je odvisno tudi od osebne energije. Posebnost pa je letos, da imamo odlične, odlične, zelo priznane umetnike in to je res poklon.”

Poklon tudi znanemu kiparju Francetu Goršetu, ki je v jesen svojega ustvarjanja dom našel prav v Svečah, potem ko se je vrnil iz ZDA. Umrl je 2. avgusta 1988, svoj dom – galerijo-  z vrtom in kipi znanih rojakinj in rojakov pa je zapustil SPD Kočna.

Prvi slikarski teden je potekal leta 1981, ko se je že oblikovala zamisel o regiji Alpe Jadran, pojasnjuje Alenka Weber.

“Takrat je bila še meja med Jugoslavijo in Avstrijo, Sveče pa imajo idealno lego na stičišču treh kultur. To je bilo izhodišče.”

V Svečah so tako letos ustvarjali:

Majda Skrinar, ki je po arhitekturi končala študij še na ljubljanski likovni akademiji in se izpopolnjevala na Portugalskem, v New Yorku in Berlinu, je v Svečah, kot pravi, našla mir, saj se zdi, kot da se je čas tam ustavil.

 

 

Zora Stančič, vizualna umetnica, ki je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu in nato nadaljevala študij grafike na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost.  Za svoja dela, razstavljena v številnih stalnih galerijah in muzejskih zbirkah po vsem svetu, je dobila več nagrad in priznanj.

Maria Legat – Avstrijka s slovenskimi koreninami iz Beljaka, je študirala na dunajski Akademiji za likovno umetnost in je na slikarskem tednu v Svečah zastopala mlajšo generacijo umetnikov.

 

Caroline – Umetnica, ki je odraščala v Celovcu, je leta 1962 zaključila študij grafike na Dunaju. Veliko razstavlja doma (na avstrijskem Koroškem) in v tujini, dela pa hranijo številne galerije in zasebne zbirke. Sodelovala je že na prvem slikarskem tednu leta 1981 in od takrat vseskozi spremlja dogajanje v Svečah.

Drago Julius Prelog – Eden od najpomembnejših avstrijskih likovnih ustvarjalcev, rojen v Celju, se je že kot otrok preselil v Avstrijo, kjer se je šolal na Šoli za umetno obrt v Gradcu in nadaljeval študij na Akademiji likovnih umetnosti na Dunaju, kjer je vrsto let tudi predaval. Njegova dela so razstavljena v galerijah po vsem svetu, v zadnjih nekaj mesecih pa je imela kar šest razstav po Avstriji in Nemčiji, kar je bilo, kot je povedal v tokratni oddaji Sotočja, naporno. Kljub vsemu pa se je odzval povabilu Alenke Weber, saj gre za slovensko pobudo, njegova soproga pa je Slovenka.

V Svečah se je Drago Prelog dobro počutil, saj je narava zelo lepa in zrak je odličen, toda časa za uživanje ni bilo veliko, pravi, saj je vseskozi razmišljal o svojih delih in kako jih bo dokončal do sobote. Težave je imel, tako kot ostali umetniki, ki so delali z oljem na platnu, z vremenom, saj se slike niso sušile. To pa je bilo za njegovo posebno tehniko slikanja z injekcijsko brizgo in nanašanja več plasti barv, zelo pomembno.

“Med slikanjem se veliko dogaja in nikoli ne vem, kje se bo končalo, vodi me sam postopek in včasih me odpelje povsem  v drugo smer, kot sem pričakoval. Slike nastajajo same od sebe.”

 

Ivan de Menis – Umetnik iz Trevisa, ki je diplomiral na „Accademia di Belle Arti“ v Benetkah in sodeluje z znanimi galerijami v Milanu, Parizu, New Yorku in na  Dunaju.

Mario Palli – Goričan,. ki  je diplomiral iz stenskih tehnik freske in sgraffita na umetnostni šoli v Benetkah, živi in dela v Gradišču ob Soči v Italiji, v Ljubljani in na Krasu, kjer je obnovil hišo pisatelja Marjana Rožanca. Sodeloval je na vseh pomembnejših mednarodnih grafičnih razstavah ter prejel številne
nagrade in priznanja. Sodeloval je že na prvem slikarskem tednu v Svečah. V spominu mu je ostala vaška idila s kravami in zven njihovih zvoncev, zato je ob vnovičnem obisku pričakoval nekaj podobnega, toda..

“Letos pa pridem sem in je vse novo, krav ni več, vse je globalizirano, vas je podobna vsem ostalim vasem. Ambient je zdaj drugačen, kot je bil takrat, manj prijeten.”

Toda vzdušje je bilo na slikarskem tednu odlično, dodaja Mario Palli. Kako ne bi bilo, ko pa so imeli družabni piknik, koncert Tonča Feiniga z gosti in filmski večer s projekcijo filma Koroška stoletje pod Jepo, ki govori prav o boju koroških Slovencev za ohranitev svojega jezika in identitete.

Ena od stalnic slikarskega tedna v Svečah je tudi ustvarjalna delavnica za domačine in obiskovalce, ki želijo ustvarjati. Letošnja je bila  namenjena vezanju knjig, potekala pa je pod vodstvom Jana Waldegga, ki se je na Japonskem izučil posebnega vezanja knjig Seikon.

 

Teden pa se vedno sklene s prodajno razstavo nastalih del, ki se je udeležijo tako galeristi kot domačini, ki so si v vseh teh letih ustvarili lepe zbirke likovnih umetnin. Neprodana dela odnesejo umetniki, kakšno pa ostane tudi v Goršetovi galeriji,  pravi Alenka Weber.

“Vedno pa se stkejo dobra prijateljstva in ta teden nas vedno obogati, marsikaj novega se naučimo in to odnesemo v svoje domove.”

Nasvidenje prihodnje leto!

V tokratni oddaji lahko slišite pogovor s tržaškim rojakom, pesnikom Markom Kravosom, letošnjim dobitnikom Zlatnika poezije. Rdeča nit pogovora z Mirjam Muženič je bila pesnikov kitajska izkušnja, saj je gostoval v Sečuanu, kamor so ga na prvi mednarodni pesniški teden povabili pripadniki etnične skupnosti Ji, ki obujajo svojo narodno pripadnost. Organizatorji so v festivalski antalogiji Na krilih vetra objavili tudi Kravosov življenjepis in tri pesmi v kitajskih pismenkah.

O mladih rojakih na Reki in njihovih priložnostih v okviru projektov evropske unije Marjani Mirkovič pripoveduje ekonomistka, rojakinja mlajše generacije Natali Iskra. Pred kratkim je začela sodelovati v društvu EU korak, ki je  namenjen slovenski skupnosti kot podpora pri prijavi evropskih projektov.

Na Gornjem Seniku pa se bomo pridružili porabskim Slovencem, zbranim na tamkajšnji vzorčni kmetiji, ki postaja vse pomembnejša turistična točka.


29.06.2020

Sence preteklosti preseči z izzivi prihodnosti

Eno ključnih vprašanj Slovencev v Italiji, poleg vrnitve Narodnega doma v Trstu, je, kako zagotoviti, da bodo tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Prvič so lahko svoje stališče predstavili komisiji poslanske zbornice, ki pripravlja novo volilno zakonodajo. Kaj so povedali poslancem? V Sotočjih se odpravimo tudi v goriški oddelek Narodne in študijske knjižnice, ki se mu kmalu obeta selitev v nove prostore. Na avstrijskem Koroškem se v spremenjenih razmerah nadaljuje obeleževanje 100. obletnice plebiscita. Ali dediščina preteklosti še meče sence na življenje koroških Slovencev? Porabske Slovence je obiskala pristojna slovenska ministrica, madžarski parlament pa je sprejel spremembe zakona o narodnih skupnostih. Rojaki so z njmi, lahko slišite, zadovoljni. Kako pa so zadovoljni Slovenci v Pulju? Tudi njihovo društveno življenje se počasi vrača v ustaljene tirnice. Prisluhnite!


22.06.2020

Odprte meje, nove priložnosti in velika pričakovanja

Meje s sosednjimi državami so odprte in na obisk k tam živečim Slovencem se je odpravila tudi pristojna ministrica Helena Jaklitsch. Svojo turnejo je začela pri rojakih na Hrvaškem in nadaljevala pri koroških Slovencih. Kaj je jo presenetilo na Hrvaškem? O poslovnih priložnostih, ki jih slovenskim podjetjem ponuja avstrijska Koroška, se pogovarjamo s svetovalcem pri tamkajšnji agenciji za spodbujanje tujih investicij Jernejem Dvoršakom. Samo pogumno, svetuje. Porabski slovenski upokojenci so se med epidemijo ukvarjali z bučami, zdaj pa snujejo načrte do konca leta. Idej jim ne manjka, pravi predsednica Klara Fodor. Prisluhnite!


15.06.2020

'Turizem in kultura sta neločjivo povezana'

O čezmejnem sodelovanju in projektih Geoparka Karavanke, ki povezuje 14 koroških občin z obeh strani meje, pripoveduje Milan Piko, vodja Kulturnega doma Pliberk, prerpičan, da brez kulture ni kakovostnega turizma. V beneški Sloveniji in Reziji so vnovič odprli muzeje in informacijske točke, ki promovirajo slovenski jezik in kulturo. O delu v spremenjenih razmerah se pogovarjamo z Marino Černetič iz špetrskega Inštituta za slovensko kulturo, ki turiste vabi z dvema aplikacijama. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem ni našla kandidata, ki bi se na parlamentarnih volitvah na listi narodnih manjšin potegoval za mesto v saboru. Na listi SDP pa kandidira Barbara Antolič Vupora, predstavnica slovenske manjšine v varaždinski županiji, gostja tokratne oddaje. Pridružimo pa se tudi osmošolcem na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku, ki so se po treh mesecih pouka na daljavo srečali na valeti. Prisluhnite!


08.06.2020

Lahko zaprta meje prepreči vrnitev Narodnega doma v Trstu?

Predstavniki Slovencev iz Furlanije- Julijske krajine so predsednika Pahorja in pristojne ministre seznanili z aktualnimi razmerami. Kaj pričakujejo od slovenske vlade, nas zanima v tokratni oddaji. O čezmejnem sodelovanju in pomoči Avstrije občinam se pogovarjamo z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom. Kako je v spremenjenih razmerah z učenjem slovenskega jezika v Porabju, pojasnjuje učiteljica asistentka Valentina Novak, zadovoljna z odzivom učencev in staršev. Manj zadovoljni so na Reki, kjer so v okviru evropske prestolnice kulture načrtovali več kot 600 dogodkov. Kaj je ostalo od Luke raznolikosti? Prisluhnite!


01.06.2020

Meje ostajajo in še naprej ločujejo

Kako blizu je vrnitev Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini, pojasnjuje slovenski veleposlanik v Rimu Tomaž Kunstelj. V Trstu je novo ločnico med Slovenci in Italijani postavila občinska uprava, ki je 12. junij razglasila za dan osvoboditve mesta izpod jugoslovanske zasedbe. Ta je, opozarja zgodovinar Jože Pirjevec, mesto dejansko osvobodila. Manj ovir in več sodelovanja po odprtju slovensko madžarske meje pričakujejo porabski rojaki. V Šentpetru na avstrijskem Koroškem pa rdeč trak, ki se vije skozi vas. S projektom Hranca/Grenz koroški slovenski umetnik, režiser Marjan Štikar opozarja na mejo, ki po 100 letih še vedno ločuje. In odzivi? Prisluhnite!


25.05.2020

Spremembe (p)ostajajo edina stalnica

Šole v Furlaniji Julijski krajini do začetka novega šolskega leta ostajajo zaprte. Kako so se v spremenjenih razmerah znašli na dvojezični šoli v Špetru, pojasnjuje ravnatelj David Klodič. Pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami Slovenci na Hrvaškem iščejo svojega kandidata, ki bi jih zastopal v saboru. Kakšne možnosti imajo za uspeh, nas zanima v tokratni oddaji. Leto dni po prevzemu vodenja Zveze Slovencev na Madžarskem gostimo Andreo Kovacs in na avstrijskem Koroškem preverjamo, kako je z obujanjem kulturnega življenja.


18.05.2020

Povezovanje skupnosti, zavezanost jeziku in odpiranje novih poti razvoja

Primorski dnevnik - edini dnevnik Slovencev v sosednjih državah - praznuje 75 let izhajanja. Skrb za povezanost slovenske manjšine v Italiji, zavezanost jeziku in odpiranje novih poti – poslanstvo Primorskega dnevnika – ostaja nespremenjeno, pravi odgovorni urednik Igor Devetak. Učenci se vračajo v šolske klopi tudi na avstrijskem Koroškem. Kako poteka pouk in priprave na maturo, se pogovarjamo z ravnateljico Slovenske gimnazije v Celovcu Zalko Kuchling. Ustavimo se na Reki, kamor se v društvo Bazovica vrača tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Kölles Kiss pa pojasnjuje, kakšne spremembe prinašajo načrtovanje spremembe manjšinske zakonodaje.


11.05.2020

Kako ublažiti posledice pandemije

Države sprejemajo več deset milijard evrov vredne ukrepe za blažitev posledic epidemije. Kako podjetjem in posameznikom pomaga Avstrija? O tem podrobneje s koroškim Slovencem doktorjem Marianom Wakounigom, regionalnim direktorjem za davke in carine pri avstrijskem finančnem ministrstvu in član krizne skupine. Preverjamo tudi, kaj se dogaja s Posojilnico bank, dobro znano tudi varčevalcem iz Slovenije. Kulturno življenje Slovencev v Italiji v času epidemije ni zamrlo. Preselilo se je na splet in domača dvorišča. To velja, kot lahko slišite, tudi za Majenco, priljubljeno etnološko prireditev v Dolini pri Trstu. Valeria Gašpar, ki se je pred 25 leti iz porabske Verice preselila v sosednje slovenske Čepince, pa pripoveduje o težavah, ki jih povzroča zaprta meja z Madžarsko. Prisluhnite!


04.05.2020

Že tako veliki šolski izzivi so postali še večji

V Italiji so šole zaprte že od konca februarja, kdaj se bodo odprle pa še vedno ni jasno. Kako so se s spremenjenimi razmerami soočile šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji Julijski krajini, sprašujemo ravnateljico Znanstvenega liceja Franceta Prešerna iz Trsta Loredano Guštin. Zanima nas tudi, kako je s poukom na slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici. Kako so se v času epidemije prilagodile šola na avstrijskem Koroškem, se pogovarjamo z ravnateljem Evropske ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilom Katzem. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec pa pojasnjuje, kako je z ukrepi in njihovim sproščanjem v Porabju pa tudi, kako je z zelo pomembnimi razvojnimi načrti.


27.04.2020

Naša svobodna pesem

Antifšizem, svoboda, mir, solidarnost, sožitje so vrednote, ki jih že skoraj pol stoletja skrbno neguje tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Te vrednote so vedno aktualne, je prepričana tudi predsednica zbora Rada Zergol, gostja tokratnih Sotočij. ustavimo se v Rižarni, kjer so na okrnjeni slovesnosti obeležili 75-letnico zmage nad nacifašizmom. O boju koroških partizanov v Avstriji, ki je pomembno vplival na življenje v naši severni sosedi, čeprav je bil dolga leta tabu tema, se pogovarjamo z Danilom Prušnikom, podpredsednikom Zveze koroških partizanov. Andrej Mohar pa pojasni, zakaj so točno 75 let po podpisu avstrijske izjave o nedovisnosti avstrijskega notanjega ministra pozvali k dokončni prepovedi shodov na Libuškem polju. Priusluhnite sogovornikom in pesmim TPPZ Pinko Tomažič!


20.04.2020

Koroška poje v poklon domovini, porabski Slovenci pomagajo z maskami

Na poziv Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu za pomoč pri spopadanju s pandemijo so se odzvali porabski Slovenci. Kako, lahko slišite v oddaji, v kateri nadaljujemo s serijo koncertov Koroška poje.Tokrat se vračamo v leto 2016, ko je Slovenija praznovala 25. obletnico osamosvojitve. Krščanska kulturna zveza je zato koncert posvetila domovini. Takšen je bil tudi glasbeni izbor, v katerem so se prepletale slovenske narodne in ljudske pesmi ter pesmi znanih koroških slovenskih avtorjev. Kako je leta 2016 v poklon domovini pela Koroška lahko vnovič slišite v tokratni oddaji.


13.04.2020

Luštno je vigred

Krščanska kulturna zveza iz Celovca je 8. marca, tik preden so v Avstriji razglasili epidemijo, pripravila koncert z naslovom Luštno je vigred'. Posvetili so ga ženskam in se na njem spomnili dveh pred kratkim preminulih zborovodij. V celovškem Domu glasbe so letos nastopili skupina Akzent, mešani zbor Podjuna iz Pliberka, moški zbor iz Žitare vasi, mladinski zbor Slovenske gimnazije in Tonč Feinig. Ženska pevska zbora iz Sel in Krope pa sta ob spremljavi članov Slovenske filharmonije krstno izvedla Venec koroških ljudskih pesmi skladatelja Jožeta Gašperšiča. Kako je letos pela Koroška? Prisluhnite oddaji Sotočja!


06.04.2020

Družba je močna le, če je solidarna

Kako v teh časih živijo rojaki v sosednjih državah in kakšne ukrepe za omilitev posledic epidemije so sprejele pristojne oblasti na avstrijskem Koroškem in v Furlaniji-Julijski krajini, nas zanima v tokratni oddaji. Podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Felix Wieser je prepričan, da je družba močna le, če je solidarna. Odgovorni urednik goriškega tednika Novi glas Jurij Paljk pa opozarja, da bo epidemija hudo prizadela tudi slovensko narodno skupnost v Italiji. Zanima nas, kako so se spremenjenim razmeram prilagodili porabski Slovenci, ki svoj osrednji tednik tiskajo v Sloveniji, in kako je trenutno na Reki, ki se ponaša z nazivom evropska prestolnica kulture. Prisluhnite!


30.03.2020

Koroška poje v poklon umetnicam

Krščanska kulturna zveza iz Celovca je leta 2015 svoj tradicionalni koncert Koroška poje posvetila umetnicam na glasbenem, literarnem in likovnem področju. V celovškem Domu glasbe sta se pred petimi leti prepletli poezija Milke Hartman, Anite Hudl, Ivane Kampuš, Maje Haderlap in Verene Gothard ter slovenska ljudska glasba. Med drugim so nastopili mezzosopranistka Bernarda Fink, mešani pevski zbor Podjuna iz Pliberka, ženska pevska zbora Trta iz Žitare vasi in Rož iz Šentjakoba, Sonus trio in drugi. Večji del tega koncerta lahko slišite v tokratni oddaji.


23.03.2020

Čez namišljeno črto

Oddaja je posvečena beneškim Slovencem in njihovi narečni poeziji. Čez namišljeno črto je bil naslov literarnega večera, ki ga je 3. program Radia Slovenija – program Ars - pripravil skupaj s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu in Inštitutom za slovensko kulturo v Špetru. Literarni večer in gledališko radijski cikel z naslovom Ars teatralis je z umetniško besedo povezal matico in rojake iz sosednjih držav. V muzeju SMO – Slovensko multimedialno okno – v Špetru Slovenov so se tako predstavile štiri domače pesnice, ki ustvarjajo tudi v narečju; Marina Cernetig, Claudia Salamant, Andreina Trusgnach in Margherita Trusgnach. V znamenju narečja in izročila beneške Slovenije je bila tudi glasba v izvedbi Davida Tomasetiga in Igorja Černa. Posnetek literarnega večera, ki je potekal 10.2. 2020, lahko slišite v tokratnih Sotočjih.


16.03.2020

Pogumno naprej!

Kako so se na zaprtje vrtcev in šol pripravili na avstrijskem Koroškem, pojasnjuje vodja oddelka za manjšinsko šolstvo Sabina Sandrieser. O ukrepih za pomoč kmetovalcem v Furlaniji-Julijski krajini se pogovarjamo s tajnikom Kmečke zveze Erikom Mastnom. Gostimo Alojza Hanžka, dolgoletnega vodjo gornjeseniške folklorne skupine, ki je za svoje delo dobil priznanje Železne županije. Na Reki pa si ogledamo razstavo slovenskega planinskega muzeja Korajža je ženskega spola, dopolnjeno še z dosežki hrvaških alpinistk.


09.03.2020

'Odgovorno in brez panike!'

Tudi za Furlanijo – Julijsko krajino veljajo strožji ukrepi za omejitev širjenja novega koronavirusa. Kako se z epidemijo sooča tamkajšnje gospodarstvo in kakšne olajšave pripravljajo? O tem v pogovoru z direktorjem Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrejem Šikom. Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu je ob 8. marcu pripravilo pogovor o položaju žensk v družbi. Kako je z emancipacijo žensk na Hrvaškem, nas zanima v tokratni oddaji. Ustavimo se v Celovcu, kjer se je začelo uradno obeleževanje 100. obletnice koroškega plebiscita in je včeraj vnovič pela Koroška. Tradicionalno revijo Krščanske kulturne zveze so tokrat posvetili tudi ženskam. Dvojezična osnovna šola v Števanovcih je, da bi privabila nove učence, pripravila dan odprtih vrat. Kakšne prednosti prinaša šolanje na tej porabski šoli, pojasnjuje ravnateljica Agica Holec.


02.03.2020

Brez spoštovanja drugega ni boljšega sveta

Požig Narodnega doma v Trstu je bil začetek fašizma v Evropi. Pojave, ki so pripeljali do njega, pa lahko opažamo tudi danes. To je eno od sporočil dokumentarnega filma TV Slovenija Požig, o katerem se pogovarjamo z avtorico Majdo Širca. Slovenski dom v Zagrebu je za 90 let skrbi za ohranitev in razvoj slovenstva na Hrvaškem prejel državno odlikovanje red za zasluge. O domu nekoč in danes tudi s pogledom v prihodnost razmišlja dolgoletni predsednik Darko Šonc. Z dolgoletnim predsednikom Slovenske športne zveze iz Celovca Marjan Velikom se pogovarjamo o pripravah na evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti, ki bo na avstrijskem Koroškem potekalo poleti. Ob zaključku projekta Transborders se v Potrni pridružimo Slovencem na avstrijskem Štajerskem, v Sakalovcih v Porabju pa zaplešemo s fašenki. Pridružite se nam!


24.02.2020

Veselilo se je mlado in staro

Na Reki – evropski prestolnici kulture - je bil letošnji pustni karneval še posebej živahen in obiskovalci, prišli so tudi iz Slovenije, so bili navdušeni. Za mlade naj bi veljalo, da jih politično delovanje ne zanima. Pa to drži? Predsednik kluba slovenskih študentov v Celovcu Simon Rustia je prepričan, da je pri koroških Slovencih politika vedno prisotna. Kakšno pa je zanimanje mladih Slovencev v Italiji za šolanje v Sloveniji? Tudi o tem več v tokratni oddaji. Gostimo tržaškega slovenskega glasbenika, dirigenta in zborovodjo Janka Bana, ki je napisal pomembna poglavja v zgodovini vodilnih tržaških zborov. V Porabju pa se na srečanju z volivci pridružimo zagovornici Slovencev v madžarskem parlamentu Eriki Köles Kiss.


17.02.2020

Od politike do kulture

Kako je s politično participacijo Slovencev v Furlaniji – Julijski krajini? Odgovor sta iskali raziskovalki doktorici Sara Brezigar in Zaira Vidau. Njune ugotovitve so pomembne tudi v luči zastopstva Slovencev v rimskem parlamentu, ki je vse bolj ogroženo. Na avstrijskem Koroškem je že vrsto let poteka razprava o skupnem zastopstvu koroških Slovencev. O tem se pogovarjamo s politologom doktorjem Karlom Hrenom, ki ima svoj predlog. 100. obletnica koroškega plebiscita je povezala vse tri klube slovenskih študentov v Avstriji. Prepričani, da ni razlogov za praznovanje, vsak mesec desetega pripravljajo različne akcije, pojasnjuje predsednik graškega kluba Aljaž Pestotnik. Ustavimo se v Zagrebu, kjer so se slovenski kulturi in velikanu naše poezije poklonili s tremi dogodki, in v Monoštru na vaji domačega komornega zbora.


Stran 10 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov