Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bili smo na vsakoletnem srečanju porabskih Slovencev, 51. študijskih dnevih Draga in Pliberškem jormaku. V Sotočjih smo se ozrli tudi na bližajoče se predčasne parlamentarne volitve na Hrvaškem.
V Finžgarjevem domu na Opčinah so na prvi septembrski vikend potekali 51. študijski dnevi Draga, ki jih pripravlja Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. Med obravnavanimi tematiki je bilo tudi vprašanje migracij in beguncev. Doktor Aleksij Kalc iz Trsta:
Migracije so spremljevalke človeškega razvoja od samega začetka. Problem migracij, soočanje z njimi, soočanje z drugimi, drugačnimi ljudmi, spremlja človeštvo od nekdaj. Današnje migracije pa so posebne zaradi svojih obsežnosti in nekaterih novih vidikov, ki se kažejo skupaj z njimi
In kako se bo vse skupaj razpletlo?
Jaz nimam odgovora na to vprašanje in mislim, da ga malokdo ima, oziroma ga nima nihče . Mislim, da tu ne gre za problem migracij kot takih. Za to, da nekaj naredimo na področju migracij, bo treba nekaj radikalnega spremeniti v naši viziji, v našem koncipiranju sveta, družbe, ekonomije in vsega, kar je s tem povezano.
V oddaji lahko med drugim slišite tudi doktorico Veroniko Martelanc, ki z begunci že 10 let dela v goriški komisiji za podelitev mednarodnega zatočišča.
Priznam da je to delo zelo raznoliko. Osebe, ki prosijo za politični azil tu v Furlaniji Julijski Krajini, vabimo na razgovor, da nam oseba razložili, zakaj je zapustila svojo državo in zakaj se tja ne more vrniti. Mimo goriške komisije je šlo več kot 12000 prosilcev za azil v zadnjih desetih letih, kar je zanimivo je to, da prihajajo iz več kot 80 držav, njihove zgodbe pa so zelo različne.
28. avgusta pred 130 leti se je na Cankovi rodil Avgust Pavel. Na tega jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in etnologa, ki je večino svojega življenja preživel v Sombotelu na Madžarskem, so se spomnili na vsakoletnem tradicionalnem srečanju porabskih Slovencev, ki ga je na prvo septembrsko soboto v Sakalovcih pripravila Državna slovenska samouprava.
Nekaj utrinkov v spodnji galeriji (Foto: Silva Eory)
Novinar Francek Mukič, o Avgustu Pavlu:
Največja značilnost Avgusta Pavla je ta, da je dvojezično deloval, ker je deloval v imenu dveh narodov. Zelo pomembno je, da Avgusta Pavla spoznajo tako Madžari kot Slovenci in morda celo bolj slednji. Kljub temu, da je bil Slovenec in je bil rojen na Slovenskem, takrat Avgusta Pavla niso poznali dovolj, mogoče ga tudi niso marali dovolj, ker so bili težki zgodovinski časi, tam med vojno, ko je bilo Prekmurje znova priključeno Madžarski. Manjšinci so bili vedno v kočljivem položaju, kako delovati. Zelo težko je, ko katerakoli država izkorišča manjšince za svoje posebne namene.
Predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš o letošnjem srečanju:
Vsako drugo leto poskusimo poiskati neko priložnost, datum, ki je povezan tudi z zgodovino. Letos smo mislili na 130- letnico rojstva Avgusta Pavla, glavni namen, če gledamo tudi nastopajoče, je povezava s tem datumom. Odkrito lahko povem, da je bila na začetku večja fešta, več ljudi. Tudi iz bolj oddaljenih krajev, kot je Budimpešta, jih je zdaj malo manj. Veseli smo, ko pripeljejo tudi mlade, mogoče vnuke. Spomnim se, da so se včasih usedli za mizo, odprli kuverte in izmenjevali in gledali fotografije, danes je že vse na Facebooku, tudi to se je spremenilo. Zelo pomembno je, da se tudi generacije srečajo – starejši in mladi. Slišijo slovenski kulturni program, se tudi med sabo slovensko pogovarjajo. Mi bomo delali naprej, da to srečanje ostane.
Z zaključnega dneva prireditve se nam je v Sotočja oglasil predsednik SPD Edinost, Boris Sturm in povedal, da je prva asociacija na letošnji jormak “vroče”. Vreme je bilo namreč radodarno s soncem, manjša ploha pa je vendarle vmes malo ohladila ozračje. Prireditev je znova privabila staro in mlado, od blizu in daleč. Veliko zanimanje je bilo znova tudi za slovenski šotor, “svavejo uto”, ki je na Pliberškem jormaku, prireditvi, katere zgodovina sega v leto 1393, že 42. leto zapored. Prav ta tradicija je tisto, kar dela druženje, ki povezuje več kot 360 trgovcev, gostincev, turističnih delavcev, edinstveno. Priprave zanjo pa so seveda zahtevne in trajajo več mesecev. Do polovice 19. stoletja je jormak potekal okoli 15. avgusta, od takrat pa že tradicionalno pomeni uvod v september. Kot je povedal Boris Sturm, je tudi pred SPD Edinost živahna jesen:
Jesen je najbolj živahen letni čas za nas. Čeprav v Pliberku poznamo samo tri letne čase: Pred jormakom, jormak in po jormaku.
Več o vzdušju pa v lahko slišite v oddaji!
Na Hrvaškem bodo 11. septembra izredne parlamentarne volitve. Osem sedežev v parlamentu, od skupno 151, je od leta 2003 namenjenih predstavnikom narodnih manjšin. Ti se volijo v okviru posebne, dvanajste volilne enote, ki na podlagi volilnega imenika pripadnikov vseh 22 uradno navedenih manjšin obsega vso državo. Volivci pa se morajo odločiti, ali bodo glasovali za strankarske oziroma neodvisne kandidate, ali pa za manjšinskega poslanca, kajti pravice do dvojnega glasovanja (še) ni. Svoje poslance imajo le srbska manjšina, ki ima tri sedeže, ter italijanska in madžarska manjšina. Skupnega poslanca imata češka in slovaška manjšina, slovenska je zastopana skupaj z albansko, bošnjaško, črnogorsko in makedonsko manjšino, skupno zastopstvo pa ima tudi preostalih enajst manjšin.
Slovensko manjšino je od lani zastopala Ermina Lekaj Prljaskaj, kandidatka albanskih organizacij, ki se za skupni sedež v parlamentu poteguje tudi tokrat, poleg še sedmih kandidatov iz vrst albanske in bošnjaške manjšine. Slovenskega kandidata ni, lani je to bila predsednica društva Stanko Vraz iz Osijeka, Sabina Koželj Horvat, pred tem sta slovenska kandidata sodelovala le na prvih volitvah, ko je predsednik krovne organizacije Zveze slovenskih društev Darko Šonc prejel celo drugo največje število glasov.
Med redkimi politično angažiranimi rojaki na Hrvaškem pa je ekonomist z ljubljanskim magisterijem znanosti, Josip Anton Rupnik, ki je kot predsednik Zelene zveze (Savez zelenih) iz Pulja tudi nosilec samostojne strankarske liste. Leta 1995 je ustanovil stranko, ki si prizadeva za trajnostni razvoj na vseh področjih, zaenkrat v glavnem še v okviru Istrske županije, sodeluje pa s sorodnimi strankami v Sloveniji in Avstriji. Več o svojem delu, prizadevanjih pa seveda tudi o stikih s Slovenci na Hrvaškem je povedal v Sotočjih!
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Bili smo na vsakoletnem srečanju porabskih Slovencev, 51. študijskih dnevih Draga in Pliberškem jormaku. V Sotočjih smo se ozrli tudi na bližajoče se predčasne parlamentarne volitve na Hrvaškem.
V Finžgarjevem domu na Opčinah so na prvi septembrski vikend potekali 51. študijski dnevi Draga, ki jih pripravlja Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. Med obravnavanimi tematiki je bilo tudi vprašanje migracij in beguncev. Doktor Aleksij Kalc iz Trsta:
Migracije so spremljevalke človeškega razvoja od samega začetka. Problem migracij, soočanje z njimi, soočanje z drugimi, drugačnimi ljudmi, spremlja človeštvo od nekdaj. Današnje migracije pa so posebne zaradi svojih obsežnosti in nekaterih novih vidikov, ki se kažejo skupaj z njimi
In kako se bo vse skupaj razpletlo?
Jaz nimam odgovora na to vprašanje in mislim, da ga malokdo ima, oziroma ga nima nihče . Mislim, da tu ne gre za problem migracij kot takih. Za to, da nekaj naredimo na področju migracij, bo treba nekaj radikalnega spremeniti v naši viziji, v našem koncipiranju sveta, družbe, ekonomije in vsega, kar je s tem povezano.
V oddaji lahko med drugim slišite tudi doktorico Veroniko Martelanc, ki z begunci že 10 let dela v goriški komisiji za podelitev mednarodnega zatočišča.
Priznam da je to delo zelo raznoliko. Osebe, ki prosijo za politični azil tu v Furlaniji Julijski Krajini, vabimo na razgovor, da nam oseba razložili, zakaj je zapustila svojo državo in zakaj se tja ne more vrniti. Mimo goriške komisije je šlo več kot 12000 prosilcev za azil v zadnjih desetih letih, kar je zanimivo je to, da prihajajo iz več kot 80 držav, njihove zgodbe pa so zelo različne.
28. avgusta pred 130 leti se je na Cankovi rodil Avgust Pavel. Na tega jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in etnologa, ki je večino svojega življenja preživel v Sombotelu na Madžarskem, so se spomnili na vsakoletnem tradicionalnem srečanju porabskih Slovencev, ki ga je na prvo septembrsko soboto v Sakalovcih pripravila Državna slovenska samouprava.
Nekaj utrinkov v spodnji galeriji (Foto: Silva Eory)
Novinar Francek Mukič, o Avgustu Pavlu:
Največja značilnost Avgusta Pavla je ta, da je dvojezično deloval, ker je deloval v imenu dveh narodov. Zelo pomembno je, da Avgusta Pavla spoznajo tako Madžari kot Slovenci in morda celo bolj slednji. Kljub temu, da je bil Slovenec in je bil rojen na Slovenskem, takrat Avgusta Pavla niso poznali dovolj, mogoče ga tudi niso marali dovolj, ker so bili težki zgodovinski časi, tam med vojno, ko je bilo Prekmurje znova priključeno Madžarski. Manjšinci so bili vedno v kočljivem položaju, kako delovati. Zelo težko je, ko katerakoli država izkorišča manjšince za svoje posebne namene.
Predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš o letošnjem srečanju:
Vsako drugo leto poskusimo poiskati neko priložnost, datum, ki je povezan tudi z zgodovino. Letos smo mislili na 130- letnico rojstva Avgusta Pavla, glavni namen, če gledamo tudi nastopajoče, je povezava s tem datumom. Odkrito lahko povem, da je bila na začetku večja fešta, več ljudi. Tudi iz bolj oddaljenih krajev, kot je Budimpešta, jih je zdaj malo manj. Veseli smo, ko pripeljejo tudi mlade, mogoče vnuke. Spomnim se, da so se včasih usedli za mizo, odprli kuverte in izmenjevali in gledali fotografije, danes je že vse na Facebooku, tudi to se je spremenilo. Zelo pomembno je, da se tudi generacije srečajo – starejši in mladi. Slišijo slovenski kulturni program, se tudi med sabo slovensko pogovarjajo. Mi bomo delali naprej, da to srečanje ostane.
Z zaključnega dneva prireditve se nam je v Sotočja oglasil predsednik SPD Edinost, Boris Sturm in povedal, da je prva asociacija na letošnji jormak “vroče”. Vreme je bilo namreč radodarno s soncem, manjša ploha pa je vendarle vmes malo ohladila ozračje. Prireditev je znova privabila staro in mlado, od blizu in daleč. Veliko zanimanje je bilo znova tudi za slovenski šotor, “svavejo uto”, ki je na Pliberškem jormaku, prireditvi, katere zgodovina sega v leto 1393, že 42. leto zapored. Prav ta tradicija je tisto, kar dela druženje, ki povezuje več kot 360 trgovcev, gostincev, turističnih delavcev, edinstveno. Priprave zanjo pa so seveda zahtevne in trajajo več mesecev. Do polovice 19. stoletja je jormak potekal okoli 15. avgusta, od takrat pa že tradicionalno pomeni uvod v september. Kot je povedal Boris Sturm, je tudi pred SPD Edinost živahna jesen:
Jesen je najbolj živahen letni čas za nas. Čeprav v Pliberku poznamo samo tri letne čase: Pred jormakom, jormak in po jormaku.
Več o vzdušju pa v lahko slišite v oddaji!
Na Hrvaškem bodo 11. septembra izredne parlamentarne volitve. Osem sedežev v parlamentu, od skupno 151, je od leta 2003 namenjenih predstavnikom narodnih manjšin. Ti se volijo v okviru posebne, dvanajste volilne enote, ki na podlagi volilnega imenika pripadnikov vseh 22 uradno navedenih manjšin obsega vso državo. Volivci pa se morajo odločiti, ali bodo glasovali za strankarske oziroma neodvisne kandidate, ali pa za manjšinskega poslanca, kajti pravice do dvojnega glasovanja (še) ni. Svoje poslance imajo le srbska manjšina, ki ima tri sedeže, ter italijanska in madžarska manjšina. Skupnega poslanca imata češka in slovaška manjšina, slovenska je zastopana skupaj z albansko, bošnjaško, črnogorsko in makedonsko manjšino, skupno zastopstvo pa ima tudi preostalih enajst manjšin.
Slovensko manjšino je od lani zastopala Ermina Lekaj Prljaskaj, kandidatka albanskih organizacij, ki se za skupni sedež v parlamentu poteguje tudi tokrat, poleg še sedmih kandidatov iz vrst albanske in bošnjaške manjšine. Slovenskega kandidata ni, lani je to bila predsednica društva Stanko Vraz iz Osijeka, Sabina Koželj Horvat, pred tem sta slovenska kandidata sodelovala le na prvih volitvah, ko je predsednik krovne organizacije Zveze slovenskih društev Darko Šonc prejel celo drugo največje število glasov.
Med redkimi politično angažiranimi rojaki na Hrvaškem pa je ekonomist z ljubljanskim magisterijem znanosti, Josip Anton Rupnik, ki je kot predsednik Zelene zveze (Savez zelenih) iz Pulja tudi nosilec samostojne strankarske liste. Leta 1995 je ustanovil stranko, ki si prizadeva za trajnostni razvoj na vseh področjih, zaenkrat v glavnem še v okviru Istrske županije, sodeluje pa s sorodnimi strankami v Sloveniji in Avstriji. Več o svojem delu, prizadevanjih pa seveda tudi o stikih s Slovenci na Hrvaškem je povedal v Sotočjih!
Kulturni praznik je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, letošnja praznovanja pa so bila tudi v znamenju pomembnih obletnic. Slovenci v Italiji so tako zaznamovali 75-letnico delovanja njihovega Radia Trst A in 25-letnico slovenskega televizijskega programa, porabski Slovenci pa 20-letnico delovanja Radia Monošter. Pridružimo se rojakom v Istri, ki so osrednjo slovesnost pripravili v Pulju. Kakšna pa bo usoda gledališkega abonmaja Pogled dlje in gostovanj profesionalnih gledališč iz Slovenije na avstrijskem Koroškem? Denarja namreč ni dovolj. Ministrstvo za kulturo odgovornost za sofinanciranje prelaga na Urad za Slovence v zamejstvu. Tam pa so prepričani, da bi moralo tudi pristojno kulturno ministrstvo prispevati sredstva, saj gre za promocijo slovenskih gledališč v tujini. Do kam sega slovenski kulturni prostor in pogled pristojnih v Sloveniji, lahko slišite v Sotočjih!
Gostimo koroškega Slovenca Jožka Hudla, ki se že od otroških let posveča kulturnemu delovanju. Bil je med ustanovitelji slovenske glasbene šole na Koroškem, vrsto let je vodil društvo Edinost v Pliberku, zdaj pa med drugim pomaga beguncem. Za svoj trud in povezovanje s Slovenijo je dobil visoko priznanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti – srebrno plaketo. Že desetletja so tesno povezani Slovenci iz Benečije in Posočja. Po rodu smo enaki, pravi Zdravko Likar, eden od avtorjev knjige, v kateri je dokumentiran boj beneških Slovencev za obstoj in pomoč rojakov iz Posočja. Štiri leta je trajala priprava madžarsko slovenskega spletnega slovarja, ki bo v veliko pomoč tudi mladim porabskim rojakom pri učenju slovenskega jezika. Ustavimo se tudi na Reki – evropski prestolnici kulture – , ki bo leto dni Luka različnosti. Med številni prireditvami, ki so zaznamovale uradni začetek, je bil tudi odlično obiskan festival starih rockovskih zvezd – Old stars festival. Več v tokratni oddaji.
Potem ko sedem let med domačini ni bilo para, ki bi se odločil za poroko na tradicionalen način, so ga zdaj vendarle našli. Etnološka prireditev, ki jo pripravljajo v Repnu na tržaškem Krasu, letos končno bo. Kakšni pa so obeti, da bodo Slovenci tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v italijanskem parlamentu? O tem v pogovoru s senatorko Tatjano Rojc. Sedem zgodb je naslov gradiva za lažje učenje slovenščine v dvojezičnih ljudskih šolah na avstrijskem Koroškem. Pripravilo ga je sedem učiteljic, nekdanjih študentk Pedagoške visoke šole v Celovcu, uporablja pa ga že več kot polovica učencev. Kako do Slovencev v Medžimurski županiji, je vprašanje, na katerega med drugimi išče odgovor Barbara Antolič Vupora, predstavnica Slovencev v sosednji Varaždinski županiji. Do porabskih Slovencev pa je vnovič prišel Mali princ. Tokrat z razstavo knjig, v katerih nastopa, in likovnih del učencev iz Rogaške Slatine. Prislunite!
Učenci dvojezične osnovne šole z Gornjega Senika v Porabju so s svojo radijsko oddajo dokazali, da lahko uspešno soustvarjajo zamejske vsebine. Mlade na avstrijskem Koroškem k dejavni vlogi spodbuja projekt pisanja v slovenskem jeziku - Pisana promlad, ki letos poteka že desetič.Gostimo novo tajnico reške Bazovice Sandro Grudenić, nekdanjo učiteljico slovenskega jezika, ki ji idej ne manjka. Pomembni izzivi so tudi pred podjetji Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Kaj je značilno za ta podjetja, je zanimalo Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta. Kaj so ugotovili? Prisluhnite
Kaj si lahko Slovenci v Avstriji obetajo od nove turkizno zelene vlade? O tem s poslanko Zelenih Olgo Voglauer. Z vodjo Unikuma - kulturnega centra celovške univerze - Emilom Krištofom se pogovarjamo o zaznamovanju 100. obletnice koroškega plebiscita. Letos bo minilo tudi 100 let od požiga Narodnega doma v Trstu. O tem pomembnem simbolu Slovencev v Furlaniji Julijski krajini in njegovi prihodnji usodi razmišlja upokojeni novinar, urednik in publicist Ivo Jevnikar. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Kölleš Kiss pogledamo, kakšne izzive prinaša letošnje leto. Z rojakinjo mlajše generacije z Reke Mihelo Pauman Budanović pa spregovorimo tudi o vključevanju mladih.
»Ko si zadnjič vzameš čas« je naslov pesmi Tonča Feiniga novega albuma, ki ga je ta koroški slovenski glasbenik izdal sredi decembra. Album z naslovom Shine bomo predstavljamo v tokratni oddaji. Vzamemo pa si tudi čas za oceno iztekajočega se leta. Kako zadovoljni so Slovenci v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? Svojega predstavnika v parlamentu imajo, tako na Dunaju kot v Rimu, nikakršnih zagotovil pa nimajo, da bo tudi v prihodnje tako. Zanima nas, kako uspešni so bili rojaki na Hrvaškem predvsem pri uvajanju pouka slovenščine v šolah hrvaških šolah in kakšen je njihov položaj. O zelo pomembnem razvojnem programu slovenskega Porabja in sodelovanju z drugimi organizacijami pa se pogovarjamo z novim predsednikom krovne Državne slovenske samouprave Karlom Holcem. Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem pozorno spremljajo napovedi o morebitni izgradnji drugega bloka krške nuklearke. O razlogih za nasprotovanje gradnji se pogovarjamo s Štefanom Merkačem, koroškim slovenskim okoljevarstvenikom, ki sodeloval pri pripravi ambicioznega energetskega načrta koroške deželne vlade. Pridružimo se najmlajšim rojakom, ki so na Reki pozdravili Miklavža in popestrili prednovoletno srečanje. Pri založbi Mladika so se poklonili lani umrlemu pisatelju in prevajalcu Alojzu Rebuli ter izdali dokumentarno monografijo o njegovem življenju. Skupaj s člani slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja pa se odpravimo tudi v Monošter. Prisluhnite!
Rojaki na avstrijskem Koroškem so z navdušenjem sprejeli imenovanje Jožeta Marketza za novega krškega škofa. Pridružimo se Miklavžu, ki je v Slovenskem domu v Monoštru razveselil več kot 70 malčkov. Veselo je bilo tudi v reškem vrtcu in osnovni šoli Kozala, ki jo je obiskala Muca copatarica. Predsednica slovenskega društva iz Dubrovnika Tanja Baletić Cizej namreč te dni s svojimi lutkovnimi predstavami navdušuje najmlajše v Kvarnerju in Istri. Porobneje tudi o snemanju BBC-jevega dokumentarnega filma o Borisu Pahorju in peti izdaji knjige Gamsi na plazu Karla Prušnika Gašperja.
O slovenskih zamejskih založbah, odnosu države in pretočnosti ustvarjalne kreativnosti s tržaškim literatom in letošnjim Schwentnerjevim nagrajencem Markom Kravosom. Z ravnatelji treh slovenskih šol iz Furlanije Julijske krajine in z avstrijske Koroške Avstrije o vlogi šole pri oblikovanju manjšinsko dejavnih mladih rojakov. Slovenci na Hrvaškem oblikujejo svojo strategijo in zanima nas, katere so prednostne naloge. Kaj načrtujejo v Sakalovcih v Porabju? Prisluhnite!
Ob 70-letnici delovanja Narodnega sveta koroških Slovencev se z njegovim predsednikom Valentinom Inzkom pogovarjamo o enotnosti, izzivih in mladih. Ti so se zbrali tudi v Ljubljani na letošnjem sklepnem srečanju mreže Alpe Jadran - Maj. Kdo so ti mladi in zakaj se povezujejo, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Nežo Kravos, predsednico novoustanovljenega društva mladih Slovencev v Italiji - DM+. O pouku slovenščine se pogovarjamo s Ksenjo Klovar Lukarič, novo učiteljico na reški OŠ Kozala, z Martinom Ropošem pa tudi o razvojnem programu slovenskega Porabja, vrednem skoraj 3 milijone evrov. Prisluhnite!
»Spreminjanje perspektive: od konflikta prek dialoga do konsenza« je bil naslov 30. evropskega kongresa narodnih skupnosti, ki ga je v Celovcu pripravil Biro za slovensko narodno skupnost. Ogledamo si premiero plesno-gledališke predstave, ki jo je pripravila mladinska gledališka skupina društva Bilka iz Bilčovsa. V Trstu obiščemo centralni urad za slovenski jezik v Furlaniji Julijski krajini, odprt lani poleti. Gostimo še eno vsestransko dejavno rojakinjo iz Zagreba Marjeto Trkman Kravar, tesno povezano s turizmom, in si v Monoštru ogledamo dela, nastala na tradicionalni 18. likovni koloniji. O razstavi in načrtih za galerijo več v tokratnih Sotočjih. Prisluhnite!
V Zagrebu so proslavili 90-letnico delovanja društva Slovenski dom. Kako slovesno je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Z visokim komisarjem OVSE-ja za manjšinska vprašanja Lambertom Zannierom se pogovarjamo o položaju manjšin in njihovem bogastvu. Da je prednost, če si pripadnik manjšine, je prepričan znani tržaški Slovenec Bojan Brezigar. 20 let je življenje rojakov v zamejstvu predstavljal v kolumnah za dnevnik Večer, izbrane pa je zdaj objavil v knjigi Pogled izza meje. Kakšen je ta pogled? V oddaji gostimo tudi raziskovalko pouka slovenščine na novih srednjih šolah v Avstriji Bernardo Volavšek Kuresch in novega predsednika krovne organizacije porabskih Slovencev Karla Holca, ki je prevzel vodenje Državne slovenske samouprave. Kakšen je njegov pogled na slovensko manjšino? Prisluhnite!
Porabski Slovenci so po obisku premiera Marjana Šarca na Madžarskem zadovoljni. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Kakšno vlogo lahko imajo slovenska zamejska gospodarska združenja v spreminjajočem se globalnem gospodarstvu? O tem več v pogovoru z goriškim rojakom Robertom Frandoličem, predsednikom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, in Benjaminom Wakounigom, predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca. O začetkih pouka slovenskega jezika na reški osnovni šoli Pećine pripoveduje nekdanja ravnateljica Irena Margan. Leta 2006 je začela s prostovoljnim poučevanjem svojega maternega jezika, zdaj pouk slovenščine v okviru hrvaške zakonodaje poteka že deseto leto. V Trstu pa se odpravimo po sledeh Primoža Trubarja. Prisluhnite
Dolgoletna predsednika krovnih slovenskih zamejskih organizacij Marjan Sturm in Rudi Pavšič sta bila za svoje delo in neprecenljiv prispevek k medkulturnem dialogu odlikovana z redom za zasluge. Kaj počneta in kako ocenjujeta trenutno dogajanje, nas zanima v tokratni oddaji. Slovensko kulturno društvo Rož je za svoje odmevno delo dobilo visoko avstrijsko odlikovanje. Kaj pomeni takšno priznanje, se pogovarjamo z režiserjem Marjanom Štikarjem, ki vedno znova poskrbi, da se o njihovem delu govori. V Zagrebu so se pred 90-letnico Slovenskega doma z biografijo poklonili ustanovitelju Franu Zavrniku in z razstavo gledališčniku Hinku Nučiču, na Reki pa so slovesno zaznamovali 10-letnico pouka slovenščine v osnovni šoli Pećine. Bolje pa lahko spoznate tudi mladega porabskega Slovenca Szabolcsa Andrejka, ki je delo našel v Murski Soboti. Prisluhnite!
Kaj so porabskim Slovencem prinesle lokalne in manjšinske volitve na Madžarskem? Cikcak po Šmihelu pri Pliberku ob koncu praznovanja 40-letnice lutkarstva in 20-letnice festivala Cikl Cakl. Z Miho Vavtijem spregovorimo o bližajoči se 30-letnici šmihelskega New Times Bigbanda, pomenu glasbene dejavnosti in težavah z njegovim financiranjem. Ogledamo si premiero predstave Krčmarica Mirandolina v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Več lahko slišite o filmskem festivalu Poklon viziji, ki je potekal v kar 7 mestih v Sloveniji in Italiji. Gostimo pa tudi Vasiljko Tovarloža, dolgoletno in aktivno članico društva Slovenski dom v Zagrebu.
Po dveh letih vnovič seja sveta vlade za Slovence v zamejstvu, kaj se dogaja v Italiji - od slovenske narodne skupnosti do Južnih Tirolcev, Avstrija 100 let po senžermenski mirovni pogodbi, rojaki iz Zagreba so se z razstavo spomnili športne legende Leona Štuklja, pomembna vloga slovenskih zamejskih knjižnic. Prisluhnite!
Z vodjo koroških Zelenih Olgo Voglauer se po velikem uspehu na avstrijskih parlamentarnih volitvah pogovarjamo o nadaljevanju njene politične kariere na Dunaju. Pridružimo se Slovencem na Hrvaškem, ki so svoje redno letno srečanje tokrat pripravili v osrednji Istri. Ob začetku novega študijskega leta se pogovarjamo z reško rojakinjo Katjo Grubiša, ki nadaljuje študij komunikologije na Fakulteti za družbene vede.V Števanovcih pa si ogledamo novi predstavi porabske slovenske gledališke družine Nindrik Indrik in Dua Fodor.
Kaj si lahko po parlamentarnih volitvah v Avstriji obeta tam živeča slovenska narodna skupnost, sprašujemo koroškega slovenskega novinarja Janka Kulmescha. Gostimo znanega prekmurskega gledališkega ustvarjalca Milivoja Mikija Roša, tesno povezanega s porabskimi Slovenci in filmom Oroslan. Ustavimo se na Reki, kjer so se z razstavo Zadnji pričevalci poklonili tudi zaprtim v italijanskem fašističnem taborišču Kampor na Rabu. Koliko pa je zamejska tematika prisotna v slovenskih učnih načrtih? Premalo, ugotavljajo raziskovalci. Prisluhnite!
Ustavimo se v Trstu na 4. Slofestu – festivalu ustvarjalnosti slovenske narodne skupnosti, ki želi postati tudi most med manjšino in večinskim prebivalstvom. V Benečijo nas povabi zvedna 30-letna rojakinja Mariagiulio Pagon, profesorica italijanščine na dvojezični osnovni šoli v Špetru, na Gornjem Seniku pa se pridružimo učencem in učiteljem na obnovljeni dvojezični šoli. Kakšen je odnos pristojnih hrvaških oblasti do manjšinskih jezikov? To je zanimalo tudi člane odbora Sveta Evrope, ki spremlja spoštovanje določil evropske listine o jezikih manjšin. Je slovenščina na Hrvaškem žrtev neurejenih odnosov med državama? Več lahko slišite tudi o gledališko bogati jeseni koroških Slovencev in mednarodnem multimedijskem projektu Podobe pokrajin. Prisluhnite!
Kako je s šolstvom rojakov v Porabju, nas zanima v tokratni oddaji. V zadnjih letih je bilo namreč slišati precej kritik na tudi glede usposobljenosti učiteljev. Zdaj se, kot kaže, razmere vendarle izboljšujejo. Spremembe se obetajo tudi na avstrijskem Koroškem. Začeli so namreč s prenovo učnih načrtov. Tudi tam so namreč učitelji opozarjali, da so prenatrpani. Nika Sommeregger je koroška slovenska režiserka, ki večinoma dela na Dunaju. Vendar bo v novi gledališki sezoni precej časa preživela tudi v Celovcu. Med drugim tudi zaradi predstave v okviru obeleževanja 100.obletnice koroškega plebiscita. Več v tokratni oddaji, ko vas povabimo tudi na izlet v Rezijo.
Neveljaven email naslov
