Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bili smo na vsakoletnem srečanju porabskih Slovencev, 51. študijskih dnevih Draga in Pliberškem jormaku. V Sotočjih smo se ozrli tudi na bližajoče se predčasne parlamentarne volitve na Hrvaškem.
V Finžgarjevem domu na Opčinah so na prvi septembrski vikend potekali 51. študijski dnevi Draga, ki jih pripravlja Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. Med obravnavanimi tematiki je bilo tudi vprašanje migracij in beguncev. Doktor Aleksij Kalc iz Trsta:
Migracije so spremljevalke človeškega razvoja od samega začetka. Problem migracij, soočanje z njimi, soočanje z drugimi, drugačnimi ljudmi, spremlja človeštvo od nekdaj. Današnje migracije pa so posebne zaradi svojih obsežnosti in nekaterih novih vidikov, ki se kažejo skupaj z njimi
In kako se bo vse skupaj razpletlo?
Jaz nimam odgovora na to vprašanje in mislim, da ga malokdo ima, oziroma ga nima nihče . Mislim, da tu ne gre za problem migracij kot takih. Za to, da nekaj naredimo na področju migracij, bo treba nekaj radikalnega spremeniti v naši viziji, v našem koncipiranju sveta, družbe, ekonomije in vsega, kar je s tem povezano.
V oddaji lahko med drugim slišite tudi doktorico Veroniko Martelanc, ki z begunci že 10 let dela v goriški komisiji za podelitev mednarodnega zatočišča.
Priznam da je to delo zelo raznoliko. Osebe, ki prosijo za politični azil tu v Furlaniji Julijski Krajini, vabimo na razgovor, da nam oseba razložili, zakaj je zapustila svojo državo in zakaj se tja ne more vrniti. Mimo goriške komisije je šlo več kot 12000 prosilcev za azil v zadnjih desetih letih, kar je zanimivo je to, da prihajajo iz več kot 80 držav, njihove zgodbe pa so zelo različne.
28. avgusta pred 130 leti se je na Cankovi rodil Avgust Pavel. Na tega jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in etnologa, ki je večino svojega življenja preživel v Sombotelu na Madžarskem, so se spomnili na vsakoletnem tradicionalnem srečanju porabskih Slovencev, ki ga je na prvo septembrsko soboto v Sakalovcih pripravila Državna slovenska samouprava.
Nekaj utrinkov v spodnji galeriji (Foto: Silva Eory)
Novinar Francek Mukič, o Avgustu Pavlu:
Največja značilnost Avgusta Pavla je ta, da je dvojezično deloval, ker je deloval v imenu dveh narodov. Zelo pomembno je, da Avgusta Pavla spoznajo tako Madžari kot Slovenci in morda celo bolj slednji. Kljub temu, da je bil Slovenec in je bil rojen na Slovenskem, takrat Avgusta Pavla niso poznali dovolj, mogoče ga tudi niso marali dovolj, ker so bili težki zgodovinski časi, tam med vojno, ko je bilo Prekmurje znova priključeno Madžarski. Manjšinci so bili vedno v kočljivem položaju, kako delovati. Zelo težko je, ko katerakoli država izkorišča manjšince za svoje posebne namene.
Predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš o letošnjem srečanju:
Vsako drugo leto poskusimo poiskati neko priložnost, datum, ki je povezan tudi z zgodovino. Letos smo mislili na 130- letnico rojstva Avgusta Pavla, glavni namen, če gledamo tudi nastopajoče, je povezava s tem datumom. Odkrito lahko povem, da je bila na začetku večja fešta, več ljudi. Tudi iz bolj oddaljenih krajev, kot je Budimpešta, jih je zdaj malo manj. Veseli smo, ko pripeljejo tudi mlade, mogoče vnuke. Spomnim se, da so se včasih usedli za mizo, odprli kuverte in izmenjevali in gledali fotografije, danes je že vse na Facebooku, tudi to se je spremenilo. Zelo pomembno je, da se tudi generacije srečajo – starejši in mladi. Slišijo slovenski kulturni program, se tudi med sabo slovensko pogovarjajo. Mi bomo delali naprej, da to srečanje ostane.
Z zaključnega dneva prireditve se nam je v Sotočja oglasil predsednik SPD Edinost, Boris Sturm in povedal, da je prva asociacija na letošnji jormak “vroče”. Vreme je bilo namreč radodarno s soncem, manjša ploha pa je vendarle vmes malo ohladila ozračje. Prireditev je znova privabila staro in mlado, od blizu in daleč. Veliko zanimanje je bilo znova tudi za slovenski šotor, “svavejo uto”, ki je na Pliberškem jormaku, prireditvi, katere zgodovina sega v leto 1393, že 42. leto zapored. Prav ta tradicija je tisto, kar dela druženje, ki povezuje več kot 360 trgovcev, gostincev, turističnih delavcev, edinstveno. Priprave zanjo pa so seveda zahtevne in trajajo več mesecev. Do polovice 19. stoletja je jormak potekal okoli 15. avgusta, od takrat pa že tradicionalno pomeni uvod v september. Kot je povedal Boris Sturm, je tudi pred SPD Edinost živahna jesen:
Jesen je najbolj živahen letni čas za nas. Čeprav v Pliberku poznamo samo tri letne čase: Pred jormakom, jormak in po jormaku.
Več o vzdušju pa v lahko slišite v oddaji!
Na Hrvaškem bodo 11. septembra izredne parlamentarne volitve. Osem sedežev v parlamentu, od skupno 151, je od leta 2003 namenjenih predstavnikom narodnih manjšin. Ti se volijo v okviru posebne, dvanajste volilne enote, ki na podlagi volilnega imenika pripadnikov vseh 22 uradno navedenih manjšin obsega vso državo. Volivci pa se morajo odločiti, ali bodo glasovali za strankarske oziroma neodvisne kandidate, ali pa za manjšinskega poslanca, kajti pravice do dvojnega glasovanja (še) ni. Svoje poslance imajo le srbska manjšina, ki ima tri sedeže, ter italijanska in madžarska manjšina. Skupnega poslanca imata češka in slovaška manjšina, slovenska je zastopana skupaj z albansko, bošnjaško, črnogorsko in makedonsko manjšino, skupno zastopstvo pa ima tudi preostalih enajst manjšin.
Slovensko manjšino je od lani zastopala Ermina Lekaj Prljaskaj, kandidatka albanskih organizacij, ki se za skupni sedež v parlamentu poteguje tudi tokrat, poleg še sedmih kandidatov iz vrst albanske in bošnjaške manjšine. Slovenskega kandidata ni, lani je to bila predsednica društva Stanko Vraz iz Osijeka, Sabina Koželj Horvat, pred tem sta slovenska kandidata sodelovala le na prvih volitvah, ko je predsednik krovne organizacije Zveze slovenskih društev Darko Šonc prejel celo drugo največje število glasov.
Med redkimi politično angažiranimi rojaki na Hrvaškem pa je ekonomist z ljubljanskim magisterijem znanosti, Josip Anton Rupnik, ki je kot predsednik Zelene zveze (Savez zelenih) iz Pulja tudi nosilec samostojne strankarske liste. Leta 1995 je ustanovil stranko, ki si prizadeva za trajnostni razvoj na vseh področjih, zaenkrat v glavnem še v okviru Istrske županije, sodeluje pa s sorodnimi strankami v Sloveniji in Avstriji. Več o svojem delu, prizadevanjih pa seveda tudi o stikih s Slovenci na Hrvaškem je povedal v Sotočjih!
859 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Bili smo na vsakoletnem srečanju porabskih Slovencev, 51. študijskih dnevih Draga in Pliberškem jormaku. V Sotočjih smo se ozrli tudi na bližajoče se predčasne parlamentarne volitve na Hrvaškem.
V Finžgarjevem domu na Opčinah so na prvi septembrski vikend potekali 51. študijski dnevi Draga, ki jih pripravlja Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. Med obravnavanimi tematiki je bilo tudi vprašanje migracij in beguncev. Doktor Aleksij Kalc iz Trsta:
Migracije so spremljevalke človeškega razvoja od samega začetka. Problem migracij, soočanje z njimi, soočanje z drugimi, drugačnimi ljudmi, spremlja človeštvo od nekdaj. Današnje migracije pa so posebne zaradi svojih obsežnosti in nekaterih novih vidikov, ki se kažejo skupaj z njimi
In kako se bo vse skupaj razpletlo?
Jaz nimam odgovora na to vprašanje in mislim, da ga malokdo ima, oziroma ga nima nihče . Mislim, da tu ne gre za problem migracij kot takih. Za to, da nekaj naredimo na področju migracij, bo treba nekaj radikalnega spremeniti v naši viziji, v našem koncipiranju sveta, družbe, ekonomije in vsega, kar je s tem povezano.
V oddaji lahko med drugim slišite tudi doktorico Veroniko Martelanc, ki z begunci že 10 let dela v goriški komisiji za podelitev mednarodnega zatočišča.
Priznam da je to delo zelo raznoliko. Osebe, ki prosijo za politični azil tu v Furlaniji Julijski Krajini, vabimo na razgovor, da nam oseba razložili, zakaj je zapustila svojo državo in zakaj se tja ne more vrniti. Mimo goriške komisije je šlo več kot 12000 prosilcev za azil v zadnjih desetih letih, kar je zanimivo je to, da prihajajo iz več kot 80 držav, njihove zgodbe pa so zelo različne.
28. avgusta pred 130 leti se je na Cankovi rodil Avgust Pavel. Na tega jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in etnologa, ki je večino svojega življenja preživel v Sombotelu na Madžarskem, so se spomnili na vsakoletnem tradicionalnem srečanju porabskih Slovencev, ki ga je na prvo septembrsko soboto v Sakalovcih pripravila Državna slovenska samouprava.
Nekaj utrinkov v spodnji galeriji (Foto: Silva Eory)
Novinar Francek Mukič, o Avgustu Pavlu:
Največja značilnost Avgusta Pavla je ta, da je dvojezično deloval, ker je deloval v imenu dveh narodov. Zelo pomembno je, da Avgusta Pavla spoznajo tako Madžari kot Slovenci in morda celo bolj slednji. Kljub temu, da je bil Slovenec in je bil rojen na Slovenskem, takrat Avgusta Pavla niso poznali dovolj, mogoče ga tudi niso marali dovolj, ker so bili težki zgodovinski časi, tam med vojno, ko je bilo Prekmurje znova priključeno Madžarski. Manjšinci so bili vedno v kočljivem položaju, kako delovati. Zelo težko je, ko katerakoli država izkorišča manjšince za svoje posebne namene.
Predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš o letošnjem srečanju:
Vsako drugo leto poskusimo poiskati neko priložnost, datum, ki je povezan tudi z zgodovino. Letos smo mislili na 130- letnico rojstva Avgusta Pavla, glavni namen, če gledamo tudi nastopajoče, je povezava s tem datumom. Odkrito lahko povem, da je bila na začetku večja fešta, več ljudi. Tudi iz bolj oddaljenih krajev, kot je Budimpešta, jih je zdaj malo manj. Veseli smo, ko pripeljejo tudi mlade, mogoče vnuke. Spomnim se, da so se včasih usedli za mizo, odprli kuverte in izmenjevali in gledali fotografije, danes je že vse na Facebooku, tudi to se je spremenilo. Zelo pomembno je, da se tudi generacije srečajo – starejši in mladi. Slišijo slovenski kulturni program, se tudi med sabo slovensko pogovarjajo. Mi bomo delali naprej, da to srečanje ostane.
Z zaključnega dneva prireditve se nam je v Sotočja oglasil predsednik SPD Edinost, Boris Sturm in povedal, da je prva asociacija na letošnji jormak “vroče”. Vreme je bilo namreč radodarno s soncem, manjša ploha pa je vendarle vmes malo ohladila ozračje. Prireditev je znova privabila staro in mlado, od blizu in daleč. Veliko zanimanje je bilo znova tudi za slovenski šotor, “svavejo uto”, ki je na Pliberškem jormaku, prireditvi, katere zgodovina sega v leto 1393, že 42. leto zapored. Prav ta tradicija je tisto, kar dela druženje, ki povezuje več kot 360 trgovcev, gostincev, turističnih delavcev, edinstveno. Priprave zanjo pa so seveda zahtevne in trajajo več mesecev. Do polovice 19. stoletja je jormak potekal okoli 15. avgusta, od takrat pa že tradicionalno pomeni uvod v september. Kot je povedal Boris Sturm, je tudi pred SPD Edinost živahna jesen:
Jesen je najbolj živahen letni čas za nas. Čeprav v Pliberku poznamo samo tri letne čase: Pred jormakom, jormak in po jormaku.
Več o vzdušju pa v lahko slišite v oddaji!
Na Hrvaškem bodo 11. septembra izredne parlamentarne volitve. Osem sedežev v parlamentu, od skupno 151, je od leta 2003 namenjenih predstavnikom narodnih manjšin. Ti se volijo v okviru posebne, dvanajste volilne enote, ki na podlagi volilnega imenika pripadnikov vseh 22 uradno navedenih manjšin obsega vso državo. Volivci pa se morajo odločiti, ali bodo glasovali za strankarske oziroma neodvisne kandidate, ali pa za manjšinskega poslanca, kajti pravice do dvojnega glasovanja (še) ni. Svoje poslance imajo le srbska manjšina, ki ima tri sedeže, ter italijanska in madžarska manjšina. Skupnega poslanca imata češka in slovaška manjšina, slovenska je zastopana skupaj z albansko, bošnjaško, črnogorsko in makedonsko manjšino, skupno zastopstvo pa ima tudi preostalih enajst manjšin.
Slovensko manjšino je od lani zastopala Ermina Lekaj Prljaskaj, kandidatka albanskih organizacij, ki se za skupni sedež v parlamentu poteguje tudi tokrat, poleg še sedmih kandidatov iz vrst albanske in bošnjaške manjšine. Slovenskega kandidata ni, lani je to bila predsednica društva Stanko Vraz iz Osijeka, Sabina Koželj Horvat, pred tem sta slovenska kandidata sodelovala le na prvih volitvah, ko je predsednik krovne organizacije Zveze slovenskih društev Darko Šonc prejel celo drugo največje število glasov.
Med redkimi politično angažiranimi rojaki na Hrvaškem pa je ekonomist z ljubljanskim magisterijem znanosti, Josip Anton Rupnik, ki je kot predsednik Zelene zveze (Savez zelenih) iz Pulja tudi nosilec samostojne strankarske liste. Leta 1995 je ustanovil stranko, ki si prizadeva za trajnostni razvoj na vseh področjih, zaenkrat v glavnem še v okviru Istrske županije, sodeluje pa s sorodnimi strankami v Sloveniji in Avstriji. Več o svojem delu, prizadevanjih pa seveda tudi o stikih s Slovenci na Hrvaškem je povedal v Sotočjih!
Zelo priljubljena splošna zdravnica Helena Domej ima zasebno prakso v Šmihelu pri Pliberku in po njenih poteh gredo tudi vse tri hčere, ki so končale študij medicine v Sloveniji. Gostimo zborovodjo in skladatelja Hilarija Lavrenčiča, dobitnika 2. nagrade Pavleta Merkuja, ki jo rojaki v Furlaniji – Julijski krajini podeljujejo za dosežke na zborovskem področju. Zanima nas, kako in koliko pojejo Slovenci v Zagrebu in Pulju. O študijskih načrtih pa pripoveduje Neomi Illes, mlada porabska Slovenka, ki se je s slovenskim knjižnim jezikom resneje srečala šele na celoletni šoli slovenščine v Ljubljani.
Domačin se je vrnil na mesto vodje občinske uprave, kar je zelo pomembno, pravi Igor Gabrovec, novi župan občine Devin – Nabrežina. Ustavimo se v Žrelcu pri Celovcu, kjer tokrat poteka Kulturni teden koroških Slovencev, in si ogledamo Evropsko ljudsko šolo v Šmihelu pri Pliberku. 110 let stara stavba je dobila prizidek, zelo pomemben za učence, in most miru. Porabski učenci, ki so šolsko leto že končali, so bili zelo dejavni, pravi višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak. Več tudi o živahnem zborovskem dogajanju. Koordinator projekta Žile Igor Tomasetig pa spregovori o pripravah reprezentance Slovencev v Italiji na evropsko prvenstvo narodnih skupnosti, ki se konec tedna začenja na avstrijskem Koroškem. Prisluhnite!
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Spominjamo se nedavno umrlega tržaškega slovenskega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu poklonili na žalni seji v Narodnem domu v Trstu. Na avstrijskem Koroškem se zaključujejo prireditve ob 100. obletnici plebiscita, ki jih je pandemija preložila. Koncert Obmejne pesmi Ženskega pevskega zbora Rož in predstava Veter v grapah Korotana pripovedujeta o zgodovini koroških Slovencev. Jezikoslovec doktor Hotimir Tivadar razmišlja o zgodovinski povezanosti Prekmurja in Porabja, predsednica slovenskega društva Stanko Vraz iz Osijeka Polonca Margeta pa spregovori tudi o težavah, ki pestijo rojake vzhodu Hrvaške.
Pisatelj Boris Pahor je bil in bo ostal simbol slovenstva in to ne velja le za rojake v Italiji. Kako se srečanj z njim spominja nekdanja dopisnica iz Trsta Mirjam Muženič? Dejstvo, da je bil z nami, nam je bilo v uteho, pravi Ksenija Dobrila, predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze. Na sobotnem kongresu v Gorici je dobila nov mandat za vodenje te krovne organizacije. Kandidat za ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon pa je dobil podporo matične komisije državnega zbora. Kaj pričakujejo od novega ministra na Slovenski gospodarski zvezi iz Celovca, pojasnjuje vnovič izvoljeni predsednik Benjamin Wakounig. Pridružimo se mladim literatom, najboljšim na letošnjem natečaju pisanja v slovenskem jeziku Pisana promlad. O knjižnem jeziku in porabskem narečju razmišlja tudi Dušan Mukič, letošnji dobitnik najvišjega madžarskega priznanja za delo na področju manjšinske kulture.
Na avstrijskem Koroškem se bo čez mesec dni začela Europeada, nogometno prvenstvo narodnih skupnosti. Častno pokroviteljstvo je prevzel predsednik UEFE Aleksander Čeferin, kar je dodatna spodbuda tudi za prihodnost tekmovanja, je zadovoljen predsednik društva Europeada Marko Loibnegger. Karel Smolle, odlikovan z redom za zasluge, od nove slovenske vlade pričakuje podporo predlogu za skupno zastopstvo koroških Slovencev. Kaj pa si obetajo slovenski kmetovalci in podjetniki v Furlaniji – Julijski krajini? O tem predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem si je začrtala cilje za prihodnja štiri leta, njihovo društvo Ajda iz Umaga pa je praznovalo 11-letnico delovanja. Kakšen pa je pogled na Porabje z otroškimi očmi? Malo drugačen.
Kako predstavniki Slovenci iz sosednjih držav ocenjujejo Mateja Arčona, bodočega kandidata za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, in kaj pričakujejo od 15. vlade? 67 let po podpisu avstrijske državne pogodbe določila njenega 7. člena še vedno niso izpolnjena. Kakšni so obeti? S Slovenci na Hrvaškem praznujemo 30-letnico delovanja njihove krovne Zveze. V Monoštru si ogledamo razstavo del, nastalih na 19. mednarodni likovni koloniji. Tržaški slovenski literat in publicist Ace Memorlja pa spregovori o svoji najnovejši pesniški zbirki Preme in prelomljene vrstice.
Senjam beneške piesmi povezuje Slovence na Videmskem, omogoča mladim rojakom, da se predstavijo, ter skrbi za ohranitev narečij in identitete. Tokrat je bilo še posebej slovesno. Mladi so se družili tudi v Pliberku, kjer je mreža MAJ – Mladi Alpe Jadran – pripravila prvo letošnje srečanje. Vanesa Šulič, mlada porabska Slovenka, je prepričljiva zmagovalka državnega tekmovanja iz slovenščine za osnovnošolce. Osvojila je dve zlati priznanji. Ustavimo se v Prezidu, kjer naj bi čez dobro leto dni odprla vrata vzorčna turistično - izobraževalna kmetija, in na Reki, kjer na festivalu malih odrov sodeluje tudi eno od slovenskih gledališč.
Jezik povezuje, presega meje in omogoča ljudem, da se spoznavajo, je prepričan literat in založnik Lojze Wieser. O slovenski besedi, njenem preseganju meja in bralni kulturi mladih, razmišlja tudi urednik celovške Mohorjeve založbe Hanzi Filipič. Kako mladim še bolj približati slovensko besedo, se pogovarjamo z Andrejo Duhovnik Antoni, dolgoletno višjo pedagoško svetovalko za šolstvo Slovencev v Italiji. Direktor Radia Monošter Attila Bartakovič o iskanju ravnovesja med narečjem in knjižnim jezikom. Nova predsednica društva Bazovica na Reki Jasmina Dlačić pa podrobneje tudi o praznovanju pomembnih jubilejev.
Koroški Slovenci so ob 80. obletnici pregona dočakali opravičilo deželnega glavarja. Vsi pa si želijo, da se kaj takšnega nikoli več ne ponovi. Predsednik državne slovenske samouprave Karel Holec podrobneje o srečanju porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov, načrtih za krepitev sodelovanja in novih projektih. Živahno dogajanje v Slovenskem domu Bazovica na Reki; od druženja najmlajših do praznovanja 20-letnice delovanja planinske skupine. Pesnica Andreina Trusgnach pa o gugalnici, ki je ni bilo, in razmerah v Benečiji, ki ji ne vlivajo optimizma.
Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici z razstavo, dokumentarnim filmom in slavnostno akademijo praznuje 60-letnico svojega delovanja. Antonio Banchig o Slovencih na Videmskem oziroma kako preživeti ob nespodbudnih demografskih trendih. Porabski Slovenci so na parlamentarnih volitvah prepričljivo podprli Viktorja Orbana. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu tudi v naslednjem mandatu Erika Köleš Kiss pa si želi, da bi se za več rojakov odločilo za glasovanje na narodnostni listi. Revija Koroška poje je svojo 50-letnico obeležila z zbornikom in dokumentarnim filmom, koncerta pa letos ni bilo mogoče pripraviti, pojasnjuje Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca.
Kako so porabski Slovenci zadovoljni z izidi parlamentarnih volitev na Madžarskem in kaj si obetajo od nadaljevanja vladanja Viktorja Orbana? Koroški kulturni dnevi v Ljubljani so pred vrati. Kaj si lahko ogledate in koga lahko poslušate do 28. aprila? Katarina Hartmann vas vabi v Celovec na humanitarno prireditev za prebivalce Ukrajine. Kako so v Dolini pri Trstu odmevale obmejne pesmi koroških Slovencev in odpirale mejo? V Reziji si ogledamo najdbe s prvega tamkajšnjega arheološkega najdišča, v Pulju pa preverjamo, kaj se dogaja v slovenskem kulturnem društvu Istra.
Narodni dom v Trstu, zdaj uradno v rokah slovenske narodne skupnosti, naj bi v prihodnjih desetih letih postal eno od pomembnih kulturnih središč v mestu. Trenutno pa duhove buri odločitev, da se iz njega umakne otroški oddelek Narodne in študijske knjižnice. Kako so s sklepi, sprejetimi na zasedanju medvladne mešane slovensko madžarske komisije, zadovoljni porabski rojaki? Slovenci na Hrvaškem opozarjajo na težave, ki so jih povzročili protikoronski ukrepi, in bi lahko vplivale tudi na njihovo opredeljevanje. V Gradcu so razpravljali o odraščanju s slovenščino in možnostih za dvojezične družine. V Celovcu pa je zaživel projekt Miša, s katerim želijo privabiti mlade bralce.
Pri koroških Slovencih je kulturno mrtvilo s predstavo Let v Rim med prvimi pregnal Teater Šentjanž. Z gledališčem sta tesno povezani Marina Černetič iz Benečije in tržaška Slovenka Lučka Peterlin. Za vsestransko delo na področju ljubiteljske kulture sta pred kratkim dobili srebrni plaketi Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Spominsko plaketo Avgusta Pavla, ki jo podeljuje Železna županija, je dobila Irena Fasching, upokojena učiteljica iz Sakalovcev. S pohodniki po Stezi prijateljstva obujamo spomine na začetke Odprte meje pred 40 leti. Da je Slovencev na Hrvaškem vse manj, pa opozarja Vasja Simonič, prepričan, da bi morala matična država za njih storiti več.
Tudi v zamejstvu se vrstijo različne prireditve v podporo Ukrajini. Tržaški slovenski literat Marij Čuk je tako pripravil pesniški večer za mir, na katerem so sodelovali pesniki in pesnice iz Furlanije – Julijske krajine. Z vodjo Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec se pogovarjamo o 60-letnici delovanja enega od kulturnih središč Slovencev na Goriškem. V Pliberku si ogledamo razstavo Bivanje z lesom. V Sakalovcih v Porabju se pridružimo rojakom na pravljičnem večeru. Akademsko izobraženi kitarist Natko Štiglić pa spregovori o mladih rojakih v Kvarnerju, študiju v Sloveniji in svojih načrtih.
Avstrija je, bolj kot druge zahodnoevropske države, vpeta v rusko in ukrajinsko gospodarstvo, zato bi jo lahko sprejete sankcije bolj prizadele, pojasnjuje Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ). Z Jero Jagodic se pogovarjam o projektih, ki jih SGZ pripravlja za mlade rojake iz regije Alpe Jadran. V Dolini pri Trstu prisluhnemo utišanim zvonovom, katerih odmev se je razširil daleč prek meja. Predaleč, menijo domačini. V Monoštru se na pustovanju pridružimo porabskim slovenskim upokojencem. Rojakinja z Reke Štefi Sila-Zih pa pripoveduje o svojih slovenskih koreninah, slikanju in druženju v društvu Bazovica.
»Če bomo lahko udejanjili zaščitni zakon za Slovence v Italiji, bo to res zlato odlikovanje,« je ob prejemu zlatega reda za zasluge dejala senatorka Tatjana Rojc in odlikovanje posvetila vsem, ki so se borili in tudi umrli za slovensko narodno skupnost v Italiji. Poslanka v saboru Barbara Antolić Vupora pojasnjuje, kaj so se štiri slovenske parlamentarke iz sosednjih držav dogovorile na srečanju v Ljubljani. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss podrobneje o sporazumu o gospodarskem razvoju obmejnega območja, po katerem naj bi v petih letih Slovenija in Madžarska namenili po 25 milijonov evrov. V Celovcu pa Mohorjeva družba odpira Forum Slovenicum - slovenski dijaški dom.
Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? So podatki za prihodnje šolsko leto spodbudni? Novi profesorici slovenskega jezika na eni od reških gimnazij Simoni Mahovič izzivov in načrtov pri poučevanju slovenščine ne bo zmanjkalo. Doktor Daniel Wutti predstavlja pilotni projekt za skupno razumevanje preteklosti v regiji Alpe-Jadran, v katerega bodo vključeni tudi učitelji iz Slovenije. O slovenski zamejski književnosti od Trsta do Porabja z Marijem Čukom in Dušanom Mukičem, o literarnem natečaju Porabske litere pa s Štefanom Kardošem.
Kulturni praznik je za Slovence v sosednjih državah eden najpomembnejših, zato se prireditve vrstijo ves februar. Praznovanja so bila letos v znamenju Prešerna, Kosovela, Milke Hartman in lončarstva. Skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru naj bi v prihodnjih letih sledil še skupni gospodarski prostor. To naj bi določala nova strategija odnosov s Slovenci zunaj matične države, ki jo pripravlja pristojni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po besedah ministrice Helene Jaklitsch bi lahko vlada sprejela strategijo v mesecu ali dveh.
Neveljaven email naslov
