Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bili smo na vsakoletnem srečanju porabskih Slovencev, 51. študijskih dnevih Draga in Pliberškem jormaku. V Sotočjih smo se ozrli tudi na bližajoče se predčasne parlamentarne volitve na Hrvaškem.
V Finžgarjevem domu na Opčinah so na prvi septembrski vikend potekali 51. študijski dnevi Draga, ki jih pripravlja Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. Med obravnavanimi tematiki je bilo tudi vprašanje migracij in beguncev. Doktor Aleksij Kalc iz Trsta:
Migracije so spremljevalke človeškega razvoja od samega začetka. Problem migracij, soočanje z njimi, soočanje z drugimi, drugačnimi ljudmi, spremlja človeštvo od nekdaj. Današnje migracije pa so posebne zaradi svojih obsežnosti in nekaterih novih vidikov, ki se kažejo skupaj z njimi
In kako se bo vse skupaj razpletlo?
Jaz nimam odgovora na to vprašanje in mislim, da ga malokdo ima, oziroma ga nima nihče . Mislim, da tu ne gre za problem migracij kot takih. Za to, da nekaj naredimo na področju migracij, bo treba nekaj radikalnega spremeniti v naši viziji, v našem koncipiranju sveta, družbe, ekonomije in vsega, kar je s tem povezano.
V oddaji lahko med drugim slišite tudi doktorico Veroniko Martelanc, ki z begunci že 10 let dela v goriški komisiji za podelitev mednarodnega zatočišča.
Priznam da je to delo zelo raznoliko. Osebe, ki prosijo za politični azil tu v Furlaniji Julijski Krajini, vabimo na razgovor, da nam oseba razložili, zakaj je zapustila svojo državo in zakaj se tja ne more vrniti. Mimo goriške komisije je šlo več kot 12000 prosilcev za azil v zadnjih desetih letih, kar je zanimivo je to, da prihajajo iz več kot 80 držav, njihove zgodbe pa so zelo različne.
28. avgusta pred 130 leti se je na Cankovi rodil Avgust Pavel. Na tega jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in etnologa, ki je večino svojega življenja preživel v Sombotelu na Madžarskem, so se spomnili na vsakoletnem tradicionalnem srečanju porabskih Slovencev, ki ga je na prvo septembrsko soboto v Sakalovcih pripravila Državna slovenska samouprava.
Nekaj utrinkov v spodnji galeriji (Foto: Silva Eory)
Novinar Francek Mukič, o Avgustu Pavlu:
Največja značilnost Avgusta Pavla je ta, da je dvojezično deloval, ker je deloval v imenu dveh narodov. Zelo pomembno je, da Avgusta Pavla spoznajo tako Madžari kot Slovenci in morda celo bolj slednji. Kljub temu, da je bil Slovenec in je bil rojen na Slovenskem, takrat Avgusta Pavla niso poznali dovolj, mogoče ga tudi niso marali dovolj, ker so bili težki zgodovinski časi, tam med vojno, ko je bilo Prekmurje znova priključeno Madžarski. Manjšinci so bili vedno v kočljivem položaju, kako delovati. Zelo težko je, ko katerakoli država izkorišča manjšince za svoje posebne namene.
Predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš o letošnjem srečanju:
Vsako drugo leto poskusimo poiskati neko priložnost, datum, ki je povezan tudi z zgodovino. Letos smo mislili na 130- letnico rojstva Avgusta Pavla, glavni namen, če gledamo tudi nastopajoče, je povezava s tem datumom. Odkrito lahko povem, da je bila na začetku večja fešta, več ljudi. Tudi iz bolj oddaljenih krajev, kot je Budimpešta, jih je zdaj malo manj. Veseli smo, ko pripeljejo tudi mlade, mogoče vnuke. Spomnim se, da so se včasih usedli za mizo, odprli kuverte in izmenjevali in gledali fotografije, danes je že vse na Facebooku, tudi to se je spremenilo. Zelo pomembno je, da se tudi generacije srečajo – starejši in mladi. Slišijo slovenski kulturni program, se tudi med sabo slovensko pogovarjajo. Mi bomo delali naprej, da to srečanje ostane.
Z zaključnega dneva prireditve se nam je v Sotočja oglasil predsednik SPD Edinost, Boris Sturm in povedal, da je prva asociacija na letošnji jormak “vroče”. Vreme je bilo namreč radodarno s soncem, manjša ploha pa je vendarle vmes malo ohladila ozračje. Prireditev je znova privabila staro in mlado, od blizu in daleč. Veliko zanimanje je bilo znova tudi za slovenski šotor, “svavejo uto”, ki je na Pliberškem jormaku, prireditvi, katere zgodovina sega v leto 1393, že 42. leto zapored. Prav ta tradicija je tisto, kar dela druženje, ki povezuje več kot 360 trgovcev, gostincev, turističnih delavcev, edinstveno. Priprave zanjo pa so seveda zahtevne in trajajo več mesecev. Do polovice 19. stoletja je jormak potekal okoli 15. avgusta, od takrat pa že tradicionalno pomeni uvod v september. Kot je povedal Boris Sturm, je tudi pred SPD Edinost živahna jesen:
Jesen je najbolj živahen letni čas za nas. Čeprav v Pliberku poznamo samo tri letne čase: Pred jormakom, jormak in po jormaku.
Več o vzdušju pa v lahko slišite v oddaji!
Na Hrvaškem bodo 11. septembra izredne parlamentarne volitve. Osem sedežev v parlamentu, od skupno 151, je od leta 2003 namenjenih predstavnikom narodnih manjšin. Ti se volijo v okviru posebne, dvanajste volilne enote, ki na podlagi volilnega imenika pripadnikov vseh 22 uradno navedenih manjšin obsega vso državo. Volivci pa se morajo odločiti, ali bodo glasovali za strankarske oziroma neodvisne kandidate, ali pa za manjšinskega poslanca, kajti pravice do dvojnega glasovanja (še) ni. Svoje poslance imajo le srbska manjšina, ki ima tri sedeže, ter italijanska in madžarska manjšina. Skupnega poslanca imata češka in slovaška manjšina, slovenska je zastopana skupaj z albansko, bošnjaško, črnogorsko in makedonsko manjšino, skupno zastopstvo pa ima tudi preostalih enajst manjšin.
Slovensko manjšino je od lani zastopala Ermina Lekaj Prljaskaj, kandidatka albanskih organizacij, ki se za skupni sedež v parlamentu poteguje tudi tokrat, poleg še sedmih kandidatov iz vrst albanske in bošnjaške manjšine. Slovenskega kandidata ni, lani je to bila predsednica društva Stanko Vraz iz Osijeka, Sabina Koželj Horvat, pred tem sta slovenska kandidata sodelovala le na prvih volitvah, ko je predsednik krovne organizacije Zveze slovenskih društev Darko Šonc prejel celo drugo največje število glasov.
Med redkimi politično angažiranimi rojaki na Hrvaškem pa je ekonomist z ljubljanskim magisterijem znanosti, Josip Anton Rupnik, ki je kot predsednik Zelene zveze (Savez zelenih) iz Pulja tudi nosilec samostojne strankarske liste. Leta 1995 je ustanovil stranko, ki si prizadeva za trajnostni razvoj na vseh področjih, zaenkrat v glavnem še v okviru Istrske županije, sodeluje pa s sorodnimi strankami v Sloveniji in Avstriji. Več o svojem delu, prizadevanjih pa seveda tudi o stikih s Slovenci na Hrvaškem je povedal v Sotočjih!
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Bili smo na vsakoletnem srečanju porabskih Slovencev, 51. študijskih dnevih Draga in Pliberškem jormaku. V Sotočjih smo se ozrli tudi na bližajoče se predčasne parlamentarne volitve na Hrvaškem.
V Finžgarjevem domu na Opčinah so na prvi septembrski vikend potekali 51. študijski dnevi Draga, ki jih pripravlja Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. Med obravnavanimi tematiki je bilo tudi vprašanje migracij in beguncev. Doktor Aleksij Kalc iz Trsta:
Migracije so spremljevalke človeškega razvoja od samega začetka. Problem migracij, soočanje z njimi, soočanje z drugimi, drugačnimi ljudmi, spremlja človeštvo od nekdaj. Današnje migracije pa so posebne zaradi svojih obsežnosti in nekaterih novih vidikov, ki se kažejo skupaj z njimi
In kako se bo vse skupaj razpletlo?
Jaz nimam odgovora na to vprašanje in mislim, da ga malokdo ima, oziroma ga nima nihče . Mislim, da tu ne gre za problem migracij kot takih. Za to, da nekaj naredimo na področju migracij, bo treba nekaj radikalnega spremeniti v naši viziji, v našem koncipiranju sveta, družbe, ekonomije in vsega, kar je s tem povezano.
V oddaji lahko med drugim slišite tudi doktorico Veroniko Martelanc, ki z begunci že 10 let dela v goriški komisiji za podelitev mednarodnega zatočišča.
Priznam da je to delo zelo raznoliko. Osebe, ki prosijo za politični azil tu v Furlaniji Julijski Krajini, vabimo na razgovor, da nam oseba razložili, zakaj je zapustila svojo državo in zakaj se tja ne more vrniti. Mimo goriške komisije je šlo več kot 12000 prosilcev za azil v zadnjih desetih letih, kar je zanimivo je to, da prihajajo iz več kot 80 držav, njihove zgodbe pa so zelo različne.
28. avgusta pred 130 leti se je na Cankovi rodil Avgust Pavel. Na tega jezikoslovca, literarnega zgodovinarja in etnologa, ki je večino svojega življenja preživel v Sombotelu na Madžarskem, so se spomnili na vsakoletnem tradicionalnem srečanju porabskih Slovencev, ki ga je na prvo septembrsko soboto v Sakalovcih pripravila Državna slovenska samouprava.
Nekaj utrinkov v spodnji galeriji (Foto: Silva Eory)
Novinar Francek Mukič, o Avgustu Pavlu:
Največja značilnost Avgusta Pavla je ta, da je dvojezično deloval, ker je deloval v imenu dveh narodov. Zelo pomembno je, da Avgusta Pavla spoznajo tako Madžari kot Slovenci in morda celo bolj slednji. Kljub temu, da je bil Slovenec in je bil rojen na Slovenskem, takrat Avgusta Pavla niso poznali dovolj, mogoče ga tudi niso marali dovolj, ker so bili težki zgodovinski časi, tam med vojno, ko je bilo Prekmurje znova priključeno Madžarski. Manjšinci so bili vedno v kočljivem položaju, kako delovati. Zelo težko je, ko katerakoli država izkorišča manjšince za svoje posebne namene.
Predsednik državne slovenske samouprave Martin Ropoš o letošnjem srečanju:
Vsako drugo leto poskusimo poiskati neko priložnost, datum, ki je povezan tudi z zgodovino. Letos smo mislili na 130- letnico rojstva Avgusta Pavla, glavni namen, če gledamo tudi nastopajoče, je povezava s tem datumom. Odkrito lahko povem, da je bila na začetku večja fešta, več ljudi. Tudi iz bolj oddaljenih krajev, kot je Budimpešta, jih je zdaj malo manj. Veseli smo, ko pripeljejo tudi mlade, mogoče vnuke. Spomnim se, da so se včasih usedli za mizo, odprli kuverte in izmenjevali in gledali fotografije, danes je že vse na Facebooku, tudi to se je spremenilo. Zelo pomembno je, da se tudi generacije srečajo – starejši in mladi. Slišijo slovenski kulturni program, se tudi med sabo slovensko pogovarjajo. Mi bomo delali naprej, da to srečanje ostane.
Z zaključnega dneva prireditve se nam je v Sotočja oglasil predsednik SPD Edinost, Boris Sturm in povedal, da je prva asociacija na letošnji jormak “vroče”. Vreme je bilo namreč radodarno s soncem, manjša ploha pa je vendarle vmes malo ohladila ozračje. Prireditev je znova privabila staro in mlado, od blizu in daleč. Veliko zanimanje je bilo znova tudi za slovenski šotor, “svavejo uto”, ki je na Pliberškem jormaku, prireditvi, katere zgodovina sega v leto 1393, že 42. leto zapored. Prav ta tradicija je tisto, kar dela druženje, ki povezuje več kot 360 trgovcev, gostincev, turističnih delavcev, edinstveno. Priprave zanjo pa so seveda zahtevne in trajajo več mesecev. Do polovice 19. stoletja je jormak potekal okoli 15. avgusta, od takrat pa že tradicionalno pomeni uvod v september. Kot je povedal Boris Sturm, je tudi pred SPD Edinost živahna jesen:
Jesen je najbolj živahen letni čas za nas. Čeprav v Pliberku poznamo samo tri letne čase: Pred jormakom, jormak in po jormaku.
Več o vzdušju pa v lahko slišite v oddaji!
Na Hrvaškem bodo 11. septembra izredne parlamentarne volitve. Osem sedežev v parlamentu, od skupno 151, je od leta 2003 namenjenih predstavnikom narodnih manjšin. Ti se volijo v okviru posebne, dvanajste volilne enote, ki na podlagi volilnega imenika pripadnikov vseh 22 uradno navedenih manjšin obsega vso državo. Volivci pa se morajo odločiti, ali bodo glasovali za strankarske oziroma neodvisne kandidate, ali pa za manjšinskega poslanca, kajti pravice do dvojnega glasovanja (še) ni. Svoje poslance imajo le srbska manjšina, ki ima tri sedeže, ter italijanska in madžarska manjšina. Skupnega poslanca imata češka in slovaška manjšina, slovenska je zastopana skupaj z albansko, bošnjaško, črnogorsko in makedonsko manjšino, skupno zastopstvo pa ima tudi preostalih enajst manjšin.
Slovensko manjšino je od lani zastopala Ermina Lekaj Prljaskaj, kandidatka albanskih organizacij, ki se za skupni sedež v parlamentu poteguje tudi tokrat, poleg še sedmih kandidatov iz vrst albanske in bošnjaške manjšine. Slovenskega kandidata ni, lani je to bila predsednica društva Stanko Vraz iz Osijeka, Sabina Koželj Horvat, pred tem sta slovenska kandidata sodelovala le na prvih volitvah, ko je predsednik krovne organizacije Zveze slovenskih društev Darko Šonc prejel celo drugo največje število glasov.
Med redkimi politično angažiranimi rojaki na Hrvaškem pa je ekonomist z ljubljanskim magisterijem znanosti, Josip Anton Rupnik, ki je kot predsednik Zelene zveze (Savez zelenih) iz Pulja tudi nosilec samostojne strankarske liste. Leta 1995 je ustanovil stranko, ki si prizadeva za trajnostni razvoj na vseh področjih, zaenkrat v glavnem še v okviru Istrske županije, sodeluje pa s sorodnimi strankami v Sloveniji in Avstriji. Več o svojem delu, prizadevanjih pa seveda tudi o stikih s Slovenci na Hrvaškem je povedal v Sotočjih!
Konec julija bo minilo 170 let od ustanovitve Mohorjeve družbe. Celovška Mohorjeva danes ni le založba in knjigarna. Ena njenih pomembnejših dejavnosti je dvojezična vzgoja in izobraževanje. Kakšna ustanova je postala Mohorjeva družba in kaj pomeni za koroške Slovence, pojasnjuje direktor dr. Karl Hren. Gostimo režiserko Jasmin Kovic, goriško Slovenko, ki se poklicno ukvarja z režijo gledaliških in glasbenih predstav, muzikalov in opere, podpisala pa se je tudi pod film ob 20 letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Porabski Slovenci lahko v Čepincih enkrat tedensko opravijo hitri test na okužbo z novim koronavirusom. Kako so sprejeli to možnost? Prisluhnite!
Organizacije Slovencev v Italiji bodo morale, kot kaže, za svoje delovanje najemati posojila. Denar, ki jim ga namenja država, naj bi namreč dobivali po obrokih. Gre za še enega v vrsti birokratskih zapletov, tipičnih za Italijo, pravi naš gost, deželni tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Livio Semolič, vrsto let vpet tudi v vračanje in obnovo za skupnost zelo pomembnih narodnih domov v Gorici in Trstu. Občina Dolina in Občina Hrpelje-Kozina obeležujeta 40-letnico prve Odprte meje, posebej pomembne v časih zaprte meje. Avstrija se je dobro odrezala pri pomoči v pandemiji prizadetemu gospodarstvu, je prepričan dr. Marian Wakounig. Kljub temu pa razmere tudi pri naših severnih sosedih niso spodbudne. Kakšne ukrepe so sprejeli pristojni, kako je prizadetim na pomoč priskočila davčna uprava? Kako pri življenju ohranjajo kulturna društva? Prisluhnite!
Krepitev skrajnih desnih strank ogroža pravice žensk in jih potiska v nekdanje patriarhalne vzorce, se strinja Daniela Topar, predsednica Zveze slovenskih žensk. Organizacija s skoraj 80-letno tradicijo skuša na različne načine krepiti samozavest koroških Slovenk, da bi dejavneje nastopile tudi na političnem prizorišču. Šola na daljavo učencem povzroča različne težave in vpliva na zelo pomembno socializacijo, opozarja Primož Strani, ravnatelj izobraževalnega zavoda Jožef Štefan iz Trsta. Sporočilo, ki ga dobivajo dijaki z odprtimi trgovskimi centri in zaprtimi šolami, ne more biti spodbudno, dodaja. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss pa predstavlja še nekaj projektov, pomembnih za porabske Slovence in krepitev njihovega položaja. Kako pa je z nadzorom programov, ki jih financira madžarska vlada? Prisluhnite!
Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs pojasnjuje, kakšno je življenje žensk v Porabju in kako se zaostrujejo ukrepi ob slabšanju epidemičnih razmer. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem doktorica Barbara Riman med drugim spregovori o pasteh, ki jih narodnim skupnostim postavlja načrtovani popis prebivalstva. Mlada beneška Slovenka Elza Manig, ki se je odločila obuditi domačo kmetijo, predstavlja svetel žarek in obuja upanje za ustavitev izseljevanja rojakov. Zakaj se je odločila za vrnitev domovj? Lektorica za slovenski jezik na graški univerzi Laura Fekonja pa pove več o zagotavljanju enakopravnosti na univerzi, zanimanju za študij slovenščine v Gradcu in spletnih literarnih večerih, ki jih pripravljajo ob dnevu žena. Prisluhnite!
Koroški Slovenci so na lokalnih volitvah na avstrijskem Koroškem sodelovali na kandidatnih listah različnih strank, največ jih je bilo med kandidati Enotne liste. Kako uspešni so bili in kaj je bilo v ospredju tokratne volilne kampanje, pojasnjuje odgovorni urednik tednika Novice Sebastjan Trampusch. S predsednikom porabske Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo tudi o popisu prebivalstva, ki so ga na Madžarskem zaradi epidemije preložili na prihodnje leto. To je dobro, pravi, saj se bodo tako lahko bolje pripravili nanj. Gostimo goriškega glasbenika, skladatelja in zborovodjo Patricka Qauggiata, ki je za svoj bogat opus dobil priznanje ob slovenskem kulturnem prazniku. Z rojakom iz Opatije Borisom Lahom pa obujamo spomine na njegovega očeta, arhitekta Zorka Laha, ki je med drugim notranje opremil Titovo ladjo Galeb.
Na avstrijskem Koroškem so se učenci pred tednom dni vrnili v šolske klopi. Pouk je prilagojen, razredi razdeljeni, testirajo se tudi učenci. Spremenjen izobraževalni sistem ni enostaven, ugotavlja ravnateljica Slovenske gimnazije v Celovcu Zalka Kuchling, naša tokratna gostja, je pa zelo pomemben. V Furlaniji – Julijski krajini učenci nadaljujejo s poukom v glasbenih šolah. Živahno je tudi v Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici, kjer načrtujejo nove projekte. Kakšne, pojasnjuje ravnateljica Aleksandra Schettino. Gostimo mladega profesorja biologije in kemije z Reke Lea Šamanića. Dejavno se je vključil v Slovenski dom Bazovica, da bi, pravi, prispeval k okrepitvi slovenskega jezika v širšem okolju. Pridružimo se tudi murskosoboški potujoči knjižnici, ki že več kot 20 let s slovenskimi knjigami razveseljuje rojake v Porabju. Kako to počnejo med pandemijo, sprašujemo vodjo potujoče knjižnice Jano Balažic.
Začnimo z udejanjanjem vsega, kar je zapisano, pravi novi predsednik paritetnega odbora Marko Jarc ob 20-letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Uresničevanje zakonskih zavez je pod drobnogledom v tokratni oddaji. Spominjamo se začetkov časopisa Porabje. Prva številka je namreč izšla pred 30 leti. Časi so bili težki, hkrati pa so bili lepši, se spominja Marijana Sukič, odgovorna urednica tednika Porabje. Zakaj? S predsednico graškega kluba slovenskih študentk in študentov Jero Jagodic se pogovarjamo tudi o dražbi umetniških del za prenovo prostorov kluba. O svojih izkušnjah z vpisom in s študijem v Sloveniji pripoveduje Ivana Hussu iz kluba zamejskih študentov. Bodočim brucem svetuje, naj dobro preberejo razpis in se odločijo za študij, ki jih res veseli.
Oddaja je poklon slovenskim kulturnim ustvarjalcem iz sosednjih držav. Gostimo koroško slovensko likovno umetnico Tanjo Prušnik, prvo predsednico društva avstrijskih likovnih umetnikov. Goriški pesnik in glasbenik David Bandelj predstavi svojo najnovejšo pesniško zbirko Enajst let in pol tišine. Slovesnosti ob kulturnem prazniku tokrat potekajo virtualno, tudi v Porabju. Kaj so pripravili tam živečim rojakom, pojasnjuje sekretarka Zveze Slovencev na Madžarskem Biserka Bajzek. Na Reki, ki se ponaša z nazivom Evropska prestolnica kulture, preverjamo, koliko od načrtovanih dogodkov so izpeljali in kako. Prisluhnite!
Senatorka v rimskem parlamentu Tatjana Rojc se je znašla v središču medijske pozornosti zaradi prestopa v novoustanovljeno skupino Evropeistov. Za ta korak se je odločila, da bi med drugim, kot pravi, preprečila vzpon desnice na oblast. Kako so njeno potezo sprejeli Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini, nas zanima v tokratni oddaji. Predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc pojasnjuje, kako so v novi 4-letni akcijski načrt za narodne skupnosti, sprejet je bil tik ob koncu lanskega leta, vključeni Slovenci na Hrvaškem. S predsednikom Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo, kako so v tej krovni organizaciji porabskih Slovencev prilagodili svoje načrte, in gostimo poslovodji dveh pomembnih kulturnih središč koroških Slovencev. Prevajalka Julija Schellander-Obid je maja lani prevzela vodenje K in K centra v Šentjanžu v Rožu. V Pliberku pa je bil novembra za vodjo Kulturnega doma imenovan Primož Kokovica. Oba se strinjata, da so že tako veliki izzivi v teh razmerah postali še večji.
Na avstrijskem Koroškem bodo konec februarja potekale lokalne volitve. Kampanjo pa bodo, kot kaže, spremljale tudi mazaške akcije. Koga motijo krajevna imena v slovenskem jeziku in ali lahko na ta način politične stranke in skupine še prepričajo volivce na avstrijskem Koroške? Odgovore iščemo pri Gabrielu Hribarju predsedniku Enotne liste, ki na lokalni ravni zastopa koroške Slovence. Pisana promlad že 11. leto zapored uspešno spodbuja učence na avstrijskem Koroškem k pisanju v slovenskem jeziku. Letos je izziv še večji. Kako pa je uspel 1. literarni natečaj, ki ga je pripravila Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, pojasnjuje predsednik strokovne žirije, lektor za slovenski jezik dr. Klemen Lah. Turizem je zaradi epidemije ena od najbolj prizadetih gospodarskih panog. Kako težave rešujejo v Italiji, pojasnjuje Aljoša Ota, predstavnik Slovenske turistične organizacije v Milanu. S predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem Andreo Kovacs pa se pogovarjamo tudi o skupnem gospodarskem prostoru. Prisluhnite!
Kako bo načrt italijanske vlade za okrevanje po pandemiji, vreden skoraj 223 milijard evrov, spodbudil gospodarstvo v Furlaniji – Julijski krajni? Kaj si lahko obeta slovenska narodna skupnost, sprašujemo direktorja Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andreja Šika. Pandemija je ustavila kulturno dejavnost. Občinstvo, ki potrebuje prireditve, bo težko pritegniti nazaj. Tega se zaveda tudi Zalka Kelih Olip, tajnica Krščanske kulturne zveze iz Celovca, ki se je upokojila po 40 letih dela v tej krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev. Za porabske Slovence je poleg kulturnega delovanja in izobraževanja zelo pomemben gospodarski razvoj. Bi lahko Porabje še letos dobilo tudi del slovenske razvojne pomoči? Odgovarja generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček. Prisluhnite!
Dan emigranta, tradicionalno srečanje Slovencev Videmske pokrajine, zdomcev in prijateljev iz Posočja, je bil letos v znamenju 20-letnice zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Zakon je pomenil novo obdobje za Slovence v Videmski pokrajini. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Čestitamo časopisu Porabje, ki bo če mesec dni praznoval 30-letnico delovanja. O načrtih Novic, osrednjega tednika koroških Slovencev, se pogovarjamo z njegovim glavnim urednikom in direktorjema izdajatelja. Novice so lansko leto po dolgem času zaključile brez izgube in obeti za letos so spodbudnejši, vendar pa tako želene finančne stabilnosti še ni na obzorju. Kako pa bo s praznovanjem 20-letnice Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja? Prisluhnite!
Kaj Slovencem v sosednjih državah prinaša novo leto? O tem se pogovarjamo s senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc in poslanko v hrvaškem saboru Barbaro Antolić Vupora. Naša gostja je tudi zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Tako kot na Hrvaškem se tudi v Porabju pripravljajo na zelo pomemben popis prebivalstva. Kako rojake spodbuditi, da se bodo bolj zavedali svojih korenin in se javno opredelili za pripadnike narodne skupnosti, je velik izziv. Velik izziv pa je pred 75 leti predstavljal tudi radijski prenos javne prireditve v Borovljah. Takrat se je na Radiu Celovec prvič zaslišala slovenska beseda. O pomembnem jubileju slovenskega sporeda ORF več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Nenavadno leto končujemo z glasbo. Tonč Feinig, skladatelj, pianist in vokalist, je avgusta letos skupaj z Big Bandom RTV Slovenija nastopil na festivalu Carinthischer Sommer v dvorani ob Osojskem jezeru. Imeli smo srečo, da smo lahko koncert izpeljali pred publiko, pravi znani koroški slovenski glasbenik, reden gost festivala. Ob 100. obletnici plebiscita je k sodelovanju povabil Big Band RTV Slovenija, ki letos obeležuje75-letnico delovanja in je ena najstarejših tovrstnih glasbenih zasedb v Evropi. Skoraj 800 glavo občinstvo so navdušili s priredbami skladb, večino izdanih na albumu Shine, prvem, kjer se je Tonč Feinig predstavil tudi kot vokalist. Prisluhnite jim!.
Po skoraj 150 letih se slovensko zadružno bančništvo na avstrijskem Koroškem končuje. Delničarji Posojilnice Bank so na občnem zboru prenesli bančne posle na novo delniško družbo in tako omogočili zaključek prodaje banke britanskemu finančnemu skladu. Negotovosti je zdaj konec, pravi odvetnik Rudi Vouk, prepričan v potencial dvojezične banke. Ustavimo se na Opčinah pri Trstu, kjer je bila pred 79 leti ustreljena peterica domoljubov, obsojenih na drugem tržaškem procesu. Na kraju spomina končno nastaja Park miru. Z beneško Slovenko Ado Tomasetig, zbirateljico in pripovedovalko pravljic, se pogovarjamo o bogatem pripovednem izročilu Benečije in »pravcah«, ki so, kot pravi, pot do naših korenin in duše naše kulture. Pisatelj in gledališčnik Milivoj Miki Roš pa spregovori o porabskem ljudskem izročilu, ki ga je vpletel v svojo najnovejšo novelo Železna zibelka
Likovni umetnik Valentin Oman velja za enega najbolj priznanih koroških slovenskih umetnikov, ne le na avstrijskem Koroškem, temveč tudi šriše v Avstriji in seveda Sloveniji. Ob 85 rojstnem dnevu si želi, kot pravi, še nekaj več časa za delo. O ustvarjanju v tem nenavadnem letu, razstavah, povezanih tudi z dvojezičnimi napisi, o človeku in njegovi minljivosti, ki jo vseskozi postavlja v ospredje, pripoveduje v tokratni oddaji. Črto pod zgodovinsko leto potegne slovenski generalni konzul v Trstu Vojko Volk. Dekanja reške pravne fakultete Vesna Crnić Grotić pojasnjuje priporočila odbora ministrov Sveta Evrope, po katerih mora Hrvaška storiti več za učenje in promocijo jezikov narodnih skupnosti. Gostimo pa tudi Nikoletto Vajda-Nagy, sourednico letošnjega Porabskega koledarja. Prisluhnite!
Pred 35 leti je v Rožeku na avstrijskem Koroškem vrata odprla galerija, v kateri so svoja dela razstavljali številni ugledni in mednarodno prepoznavni likovni umetniki, tudi iz Slovenije. Kako je v naselju z manj kot 2000 prebivalci zaživela tako pomembna galerija, pojasnjuje ustanoviteljica Marija Šikoronja. Povabimo vas na virtualni ogled retrospektivne razstave del Klavdija Palčiča. Ob njegovi 80-letnici so se mu v goriškem Kulturnem domu poklonili z razstavo in tako obeležili tudi 39-letnico svojega delovanja. Pandemija covida-19 je spodbudila k iskanju novih kreativnih interaktivnih rešitev. To velja tudi za učitelje in profesorje. Kako se je v spremenjenih razmerah znašel Miroslav Gradečak, ki poučuje slovenski jezik na Drugi varaždinski gimnaziji in v srednji šoli v Čakovcu? O pouku na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku in kreativnosti učencev pripoveduje učiteljica-asistentka Valentina Novak.
Založbe so se v času pandemije znašle v težkem položaju, še posebej to velja za manjše založbe, med katere sodijo tudi slovenske založbe v sosednjih državah. Kako jih rešujejo? Kakšna je njihova letošnja knjižna bera? O tem več v tokratni oddaji, v kateri predstavljamo knjižni dar Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss pa se pogovarjamo o njenem trenutnem delu v parlamentu v Budimpešti in popisu prebivalstva, ki bo potekal prihodnje leto. Pomembno je, da se čim več ljudi opredeli za Slovence, četudi jezika ne govorijo dobro, pravi.
M. A. J. – Mreža Alpe Jadran je projekt povezovanja mladih rojakov iz sosednjih držav, ki uspešno deluje že tretje leto. Še več, pridružujejo se tudi mladi rojaki iz sveta, kar se je pokazalo na spletni sklepni prireditvi, posvečeni glasbi. Več o zaključku letošnjega virtualnega druženja mreže Maj v tokratni oddaji. Z vodjo projekta Vesno Hodnik iz Slovenske gospodarske zveze iz Celovca potegnemo črto pod v vseh pogledih posebno leto. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem se je, razmeram primerno, sestala virtualno. O soočanju z aktualnimi težavami in novih načrtih pripoveduje predsednica Barbara Riman. O delu z učenci na monoštrski gimnaziji na daljavo se pogovarjamo z učiteljem slovenskega jezika Norbertom Gerencserjem. Predstavimo pa tudi nagrajene magistrske naloge, povezane s Slovenci v sosednjih državah. Raziskovalni izzivi so bili raznoliki in zelo aktualni.
Ukrepi za omejitev širjenja okužb se tudi v sosednjih državah še naprej zaostrujejo. Furlanija – Julijska krajina je od konca tedna oranžne in ne več rumene barve, kar pomeni, da se tudi tam razmere slabšajo. Kaj to pomeni za športno dejavnost, pojasnjuje Ivan Peterlin, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, letos praznuje 50-letnico delovanja. V Avstriji, kjer se javno življenje vnovič zaustavlja, so v začetku novembra zaprli hotele. Kako je pandemija prizadela Hotel Stara Pošta na Bistrici na Zilji, se pogovarjamo z lastnico Pepco Druml. Ustavimo se v Porabju, kjer so morali zaradi bolezni zapreti dvojezično osnovno šolo v Števanovcih. Zanima pa nas tudi, kako je s poukom slovenskega jezika na Reki in v Istri.
Neveljaven email naslov
