Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 14.11.2016

14.11.2016


Kaj je prinesla osamosvojitev? Kako se spreminja vloga jezika pri identiteti? Na razstavi pri porabskih slovenskih upokojenci in v Kvarnerju s fotografijami Darka Moharja!

Obdobje osamosvajanja je najbolj ustvarjalen trenutek slovenske zgodovine doslej, je na mednarodni znanstveni konferenci o jugoslovanski krizi med letoma 1980 -1992 poudaril zgodovinar Jože Pirjevec. Na dvodnevnem srečanju, ki sta ga v Kopru 9. in 10. novembra 2016 pripravila Znanstveno raziskovalno središče primorske univerze in ljubljanska Filozofska fakulteta, so slovenski in tuji strokovnjaki  razpad nekdanje Jugoslavije in nastanek samostojne Slovenije pravzaprav prvič umestili v širši geografski in družbeni kontekst ter ga osvetlili z različnih, tudi novih vidikov. Tako so predstavili denimo vloge, ki so jih v tem prelomnem obdobju imeli diplomacija, vplivne države, pa tudi mediji in RKC.

Osamosvojitveni proces je pomembno vplival tudi na življenje slovenske manjšine v Italiji, je na konferenci podaril zgodovinar Gorazd Bajc, s katerim se Lea Širok pogovarjala v tokratni oddaji.

Furlanija Julijska krajina je imela plodne stike s slovensko in hrvaško stranjo že v času nekdanje skupne države. Leta 1978 oblikovana delovna skupnost Alpe Jadran je bila zanimiv poskus sodelovanja delov držav z različnimi notranjepolitičnimi ureditvami, pomembno vlogo pa je igral tudi italijanski zunanji minister Gianni de Michelis, ki je spodbujal politiko srednjeevropskih povezav. Italija je tako preko Slovenije skušala pridobiti nov vplivni prostor v Jugoslaviji, pa tudi na Madžarskem in v Avstriji in nastala je zanimiva prva štirilaterala, pojasnjuje zgodovinar Gorazd Bajc:

“Si imel državo, ki je bil v Natu, državo v Varšavskem paktu, uradno nevtralno Avstrijo in neuvrščeno Jugoslavijo. Deloma je to delovalo, vendar bolj na lokalni ravni, kjer seje sodelovanje začelo prej in je obstajal konkreten interes.”

Pri tej igri je svojo vlogo imela tudi slovenska manjšina, ki pa je bila vse do napada JLA junija 1991 skeptična do osamosvojitvenih teženj Slovenije. Slovenska skupnost v Furlaniji Julijski krajini je namreč v tedanji Jugoslaviji, ne glede na njeno družbeno ureditev, videla močno državo, ki zagotavlja manjšini zaščito, ugotavlja Gorazd Bajc:

“V slovenski manjšini je bila percepcija iskrenih osamosvojitvenih teženj prepozno zaznana. Ne pri vseh, nekateri so že desetletja prej zavzemali za samostojno Slovenijo… Ob približevanju osamosvojitve so bile tudi določne kritike, ker nihče ni vedel, kakšna bo ta Slovenija. Obstajal je nek prastrah do Italije, ko pa je prišlo do napada JLA, je podpora postala večinska…”

Rojaki v FJK so začeli zbirati denarno pomoč, pomembno vlogo so imeli tudi pri obveščanju italijanske strani, saj ta ni poznala težav Slovenije in ji večinsko ni bila naklonjena , ob informacijah, ki so jih dobivali predvsem iz Beograda, pa javno mnenje večinsko ni bilo naklonjeno Sloveniji.

Po osamosvojitvi Slovenije, in potem ko je Italija januarja 1992 priznala, so se odnosi med sosedama začeli kmalu krhati, čeprav se je v nekaterih nacionalističnih krogih nasprotovanje pojavljalo že prej. Ob razpadu Jugoslavije se je zrušil tudi dotedanji sistem financiranja slovenske skupnosti, ki  je posledično postala talec bilateralnih politik med Italijo in Slovenijo.

Slovenska skupnost v FJK je imela v času federativne Jugoslavije trdno finančno podporo, ki ji je ne nazadnje zagotavljala gospodarsko preživetje, prek banke v Trstu in Gorici se je financiralo delovanje Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Primorski dnevnik, SSG Trst….

“Bil je sistem, po eni strani netransparenten, vendar nujen za obstoj slovenske manjšine.”

Po osamosvojitvi pa se je to spremenilo in danes dobi slovenska narodna skupnost večino denarja iz Rima, pojasnjuje Gorazd Bajc, težava pa je, da ta denar prihaja z zamudo, kar slovenskim ustanovam povzroča nemalo težav. Kljub vsemu pa je slovenska manjšina dobro organizirana, veliko se dogaja in še vedno je številna. Odnosi so se izboljšali in protislovenska klima ni več tako izrazita, kot je bila od leta 1975 naprej.

“To se občuti, vedno več je zanimanja na italijanski strani, da spoznajo slovensko kulturo, kar je navsezadnje dobro zanje.”

Daljši pogovor z zgodovinarjem Gorazdom Bajcem pa lahko slišite v prispevku Lee Širok v tokratnih Sotočjih.

Kako sta povezana jezik in identiteta? Na prvi pogled preprosto vprašanje postaja tudi med rojaki v sosednjih državah vse bolj aktualno. Doktor Reginald Vospernik, koroški Slovenec, ki nikoli ni imel težav ne z jezikom ne z identiteto, ugotavlja, da se identiteta v današnjem času spreminja. Kako? Prisluhnite mu v tokratni oddaji.

 

Gostimo reškega fotografa in strastnega planinca Darka Moharja, ki svoje fotografije te dni razstavlja v cerkvi Svete Margarete v mestecu Bakar pri Reki.

 

V tokratni oddaji se pridružimo tudi najdejavnejšemu društvu porabskih Slovencev – porabskim slovenskim upokojencem, ki so 20-letnico svojega delovanja proslavili tudi s fotografsko, rokodelsko in kulinarično razstavo. Bilo je slastno!


Sotočja

859 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 14.11.2016

14.11.2016


Kaj je prinesla osamosvojitev? Kako se spreminja vloga jezika pri identiteti? Na razstavi pri porabskih slovenskih upokojenci in v Kvarnerju s fotografijami Darka Moharja!

Obdobje osamosvajanja je najbolj ustvarjalen trenutek slovenske zgodovine doslej, je na mednarodni znanstveni konferenci o jugoslovanski krizi med letoma 1980 -1992 poudaril zgodovinar Jože Pirjevec. Na dvodnevnem srečanju, ki sta ga v Kopru 9. in 10. novembra 2016 pripravila Znanstveno raziskovalno središče primorske univerze in ljubljanska Filozofska fakulteta, so slovenski in tuji strokovnjaki  razpad nekdanje Jugoslavije in nastanek samostojne Slovenije pravzaprav prvič umestili v širši geografski in družbeni kontekst ter ga osvetlili z različnih, tudi novih vidikov. Tako so predstavili denimo vloge, ki so jih v tem prelomnem obdobju imeli diplomacija, vplivne države, pa tudi mediji in RKC.

Osamosvojitveni proces je pomembno vplival tudi na življenje slovenske manjšine v Italiji, je na konferenci podaril zgodovinar Gorazd Bajc, s katerim se Lea Širok pogovarjala v tokratni oddaji.

Furlanija Julijska krajina je imela plodne stike s slovensko in hrvaško stranjo že v času nekdanje skupne države. Leta 1978 oblikovana delovna skupnost Alpe Jadran je bila zanimiv poskus sodelovanja delov držav z različnimi notranjepolitičnimi ureditvami, pomembno vlogo pa je igral tudi italijanski zunanji minister Gianni de Michelis, ki je spodbujal politiko srednjeevropskih povezav. Italija je tako preko Slovenije skušala pridobiti nov vplivni prostor v Jugoslaviji, pa tudi na Madžarskem in v Avstriji in nastala je zanimiva prva štirilaterala, pojasnjuje zgodovinar Gorazd Bajc:

“Si imel državo, ki je bil v Natu, državo v Varšavskem paktu, uradno nevtralno Avstrijo in neuvrščeno Jugoslavijo. Deloma je to delovalo, vendar bolj na lokalni ravni, kjer seje sodelovanje začelo prej in je obstajal konkreten interes.”

Pri tej igri je svojo vlogo imela tudi slovenska manjšina, ki pa je bila vse do napada JLA junija 1991 skeptična do osamosvojitvenih teženj Slovenije. Slovenska skupnost v Furlaniji Julijski krajini je namreč v tedanji Jugoslaviji, ne glede na njeno družbeno ureditev, videla močno državo, ki zagotavlja manjšini zaščito, ugotavlja Gorazd Bajc:

“V slovenski manjšini je bila percepcija iskrenih osamosvojitvenih teženj prepozno zaznana. Ne pri vseh, nekateri so že desetletja prej zavzemali za samostojno Slovenijo… Ob približevanju osamosvojitve so bile tudi določne kritike, ker nihče ni vedel, kakšna bo ta Slovenija. Obstajal je nek prastrah do Italije, ko pa je prišlo do napada JLA, je podpora postala večinska…”

Rojaki v FJK so začeli zbirati denarno pomoč, pomembno vlogo so imeli tudi pri obveščanju italijanske strani, saj ta ni poznala težav Slovenije in ji večinsko ni bila naklonjena , ob informacijah, ki so jih dobivali predvsem iz Beograda, pa javno mnenje večinsko ni bilo naklonjeno Sloveniji.

Po osamosvojitvi Slovenije, in potem ko je Italija januarja 1992 priznala, so se odnosi med sosedama začeli kmalu krhati, čeprav se je v nekaterih nacionalističnih krogih nasprotovanje pojavljalo že prej. Ob razpadu Jugoslavije se je zrušil tudi dotedanji sistem financiranja slovenske skupnosti, ki  je posledično postala talec bilateralnih politik med Italijo in Slovenijo.

Slovenska skupnost v FJK je imela v času federativne Jugoslavije trdno finančno podporo, ki ji je ne nazadnje zagotavljala gospodarsko preživetje, prek banke v Trstu in Gorici se je financiralo delovanje Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Primorski dnevnik, SSG Trst….

“Bil je sistem, po eni strani netransparenten, vendar nujen za obstoj slovenske manjšine.”

Po osamosvojitvi pa se je to spremenilo in danes dobi slovenska narodna skupnost večino denarja iz Rima, pojasnjuje Gorazd Bajc, težava pa je, da ta denar prihaja z zamudo, kar slovenskim ustanovam povzroča nemalo težav. Kljub vsemu pa je slovenska manjšina dobro organizirana, veliko se dogaja in še vedno je številna. Odnosi so se izboljšali in protislovenska klima ni več tako izrazita, kot je bila od leta 1975 naprej.

“To se občuti, vedno več je zanimanja na italijanski strani, da spoznajo slovensko kulturo, kar je navsezadnje dobro zanje.”

Daljši pogovor z zgodovinarjem Gorazdom Bajcem pa lahko slišite v prispevku Lee Širok v tokratnih Sotočjih.

Kako sta povezana jezik in identiteta? Na prvi pogled preprosto vprašanje postaja tudi med rojaki v sosednjih državah vse bolj aktualno. Doktor Reginald Vospernik, koroški Slovenec, ki nikoli ni imel težav ne z jezikom ne z identiteto, ugotavlja, da se identiteta v današnjem času spreminja. Kako? Prisluhnite mu v tokratni oddaji.

 

Gostimo reškega fotografa in strastnega planinca Darka Moharja, ki svoje fotografije te dni razstavlja v cerkvi Svete Margarete v mestecu Bakar pri Reki.

 

V tokratni oddaji se pridružimo tudi najdejavnejšemu društvu porabskih Slovencev – porabskim slovenskim upokojencem, ki so 20-letnico svojega delovanja proslavili tudi s fotografsko, rokodelsko in kulinarično razstavo. Bilo je slastno!


26.08.2019

Sotočja 02.09.2019

Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.


26.08.2019

Sotočja 26.8.2019

Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.


19.08.2019

Sotočja 19.8.2019

Prekmurci imajo kaj praznovati, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs, prepričana, da so porabski Slovenci zaradi združitve Prekmurja z matično domovino postali bolj zavedni in ponosni. Na svoje prekmurske korenine je ponosen slovenski evangeličansko luteranski duhovnik Aleksander Erniša. Lani je za šest let prevzel vodenje cerkvene občine v Trstu, prihodnji mesec pa bo imel prvo mašo v slovenskem jeziku. Na avstrijskem Koroškem, kjer bodo prihodnje leto obeleževali 100. obletnico plebiscita, se je oblikovala Iniciativa SKUP - slovenski konsenz za ustavne pravice. Kaj zahtevajo s peticijo, ki jo je doslej podpisalo 240 ljudi, v pogovoru z Rudijem Voukom. Dunajski pogled na prihodnost koroških Slovencev pa ponudi doktor Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine.


12.08.2019

Sotočja 12.8.2019

Živahno poletno dogajanje pri rojakih v sosednjih državah zaznamuje tudi tokratno oddajo. V Šentjanžu v Rožu se pridružimo mladim na 8. počitniškem tednu športa in jezika, v Tinjah pa prisluhnemo udeležencem poletne glasbene delavnice. Odpravimo se v Gorski kotar, v vas Plešce, kjer v Palčavi šiši tradicionalno etnološko delavnico spremljajo različne prireditve. Porabski Slovenci iz Andovcev so se tudi letos podali na Triglav. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji, v kateri osvetlimo težave praznega šolskega poslopja v Gropadi. Prisluhnite!


05.08.2019

Sotočja 5.8.2019

Pridružimo se udeležencem tradicionalnega srečanja treh Slovenij na Svetih Višarjah nad Kanalsko dolino. Obiščemo Rebrco na avstrijskem Koroškem, kjer mladi umetniki kreativno preživljajo počitnice. In to že 40 let. Gostimo porabsko Slovenko Iluško Bartakovič. Predana vzgojiteljica je po 40 letih svojega dela dobila visoko madžarsko priznanje. Tudi mlada vzgojiteljica Mia Grlica vidi svojo prihodnost v delu z otroki v slovenskem vrtcu na Reki.


24.06.2019

Sotočja 24.6.2019

V kakšnih razmerah živijo Slovenci v sosednjih državah? Kakšen je njihov položaj in kako je s spoštovanjem njihovih pravic? Kakšni so obeti? Je Republika Slovenija dobra mati? O tem se pogovarjamo s senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc in podpredsednikom Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem. Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko goranske županije Vasjo Simoniča in odhajajočega generalnega konzula v Monoštru Borisa Jesiha.


17.06.2019

Sotočja 17.6.2019

V Šentvidu pri Stični prisluhnemo zamejskim zborom, sodelujočim na jubilejnem 50. Taboru slovenskih pevskih zborov in se v Umagu pridružimo zaključku dopolnilnega pouka slovenščine. Učenci koprske osnovne šole Antona Ukmarja so ob koncu šolskega leta izdali knjigo »Slovenski otroci na Tržaškem«, v kateri so zbrali pričevanja znanih tržaških Slovencev. Več tudi zborniku Zamejski, obmejni, čezmejni, ki odstira pogled na rojake v Furlaniji Julijski krajini deset let po vstopu matične Slovenije šengensko območje. Gostimo porabsko rojakinjo Vero Gašpar, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. S Katarino Pajnić pa se pogovarjamo o njenem turističnem projektu Slo Kor Tur, s katerim predstavlja zgodovino in življenje koroških Slovencev. Prisluhnite!


10.06.2019

Sotočja 10.6. 2019

Kdo so Slovenci v Italiji in kakšen je, tudi v luči predlogov za spremembe zaščitnega zakona, njihov trenutni položaj? Poročamo o neustreznem odnosu medijev do narodnih manjšin na Hrvaškem, slabšanju njihovega položaja in krepitvi sovražnega govora. Pridružimo se Slovencem na Madžarskem na njihovem tradicionalnem Porabskem dnevu. V Gradcu pa skupaj s slovenskimi študenti praznujemo 45-letnico delovanja njihovega kluba.


03.06.2019

Sotočja 3.6.2019

Trenutne politične razmere v Avstriji so morda v prid koroškim Slovencem in bi jih veljalo izkoristiti, je prepričan politolog doktor Karl Hren. Gostimo slovensko veleposlanico na Hrvaškem Smiljano Knez, ki odhaja iz Zagreba. Pokličemo v Števerjan, ki mu bo še naprej županovala Franca Padovan. V Andovcih, kjer so ponosni na svojo Vražjo pot, se ustavimo v njihovi sobi pobega. Tudi nogometu se ne bomo izognili. Na avstrijskem Koroškem bo prihodnje leto potekalo evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti in priprave so v polnem teku. Kako pa bodo rojaki spremljali kvalifikacijsko tekmo med nogometnima reprezentancama Slovenije in Avstrije?


27.05.2019

Sotočja 27.5. 2019

Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca praznuje 25-letnico samostojnega delovanja. Začetki zbiranja etnološkega gradiva koroških Slovencev pa segajo v 60 leta prejšnjega stoletja. Več o delovanju inštituta nekoč in danes, pa tudi o političnih pritiskih nanj v tokratni oddaji. Z doktorjem Milanom Bufonom se pogovarjamo o mejah in obmejnih skupnostih na Slovenskem ter njihovi čezmejni vpetosti tudi v življenje porabskih Slovencev. Tamara Šuligoi je odraščala v Gorici, srednjo šolo obiskovala v Celovcu, v Ljubljani pa je magistrirala na oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti. V svoji nagrajeni magistrski nalogi je na primeru slovenskih organizacij na Goriškem raziskovala, kako je s slovenščino v stiku z drugimi jeziki. Kaj je ugotovila? Prisluhnite oddaji, v kateri se tokrat odpravimo tudi v Zagreb. V tamkajšnjem Slovenskem domu so predstavili že drugo knjigo o Slovencih v hrvaškem športu.


20.05.2019

Sotočja 20.05.2019

Gostimo porabsko Slovenko Andrejo Kovač, novo predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem. Pridružimo se mladim rojakom iz mreže MAJ na obisku v Monoštru in Potrni, kjer je središče Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Spoznate lahko Viktorja Dolenca, ki je tudi z idejo za postavitev Narodnega doma v Trstu pustil neizbrisen pečat. O Tržaških prikaznih, zbirki 9 novel, pripoveduje Dušan Jelinčič, eden najbolj priljubljenih sodobnih slovenskih književnikov. Spregovorimo pa tudi o krepitvi vezi med Glasbeno šolo Ilirska Bistrica in glasbeno šolo Ivana Matetića Ronjgova na Reki.


13.05.2019

Sotočja 13.5.2019

Shod zoper ustaške in neonacistične shode v Pliberku. Kakšna prihodnost se obeta slovenskemu programu italijanske javne RTV? Pobuda Sanje za Mirjam, v spomin na tržaško profesorico Mirjam Brajkovič, ki povezuje in spodbuja k sodelovanju. Tudi slovenske urice za najmlajše v knjižnici v Karlovcu so rezultat sodelovanja in to z novomeško knjižnico Mirana Jarca. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök pa se po skoraj 29 letih poslavlja z mesta vodje te krovne slovenske organizacije. O začetkih svojega poslanstva, ki niso bili lahki, padanju meja in doseženem, več v tokratni oddaji. Prisluhnite!


06.05.2019

Sotočja 6.5. 2019

Na Hrvaškem so potekale manjšinske volitve, na katerih zapletov ni manjkalo. Kako pa je slovenska narodna skupnost tokrat izkoristila možnosti, ki jih ponuja zakonodaja? Odpravimo se v Pliberk, kjer Iniciativa za prepoved ustaških in nacističnih shodov na Koroškem pripravlja protestni shod in kjer domače Kulturno društvo praznuje 20-letnico delovanja. V Monoštru se pridružimo sedmerici osnovnošolcev, ki so sodelovali na državnem tekmovanju iz slovenščine. Kako najmlajšim prek pravljic približati slovenski knjižni jezik, pa se pogovarjamo s tržaško Slovenko Janiko Škerl. Prisluhnite!


29.04.2019

Sotočja 29.4.2019

Revija Primorska poje pol stoletja povezuje slovenske zbore iz matične domovine in sosednjih držav ter s čezmejnimi koncerti pomaga ohranjati skupni slovenski kulturni prostor. Letos se je pevska družba ustavila tudi v Reziji. Sredi aprila so v kulturnem domu na Ravanci nastopili zbori in vokalne skupine iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, pridružili pa so se jim tudi pevke in pevci iz Izole in Nove Gorice. Koncertu Primorska poje v Reziji, na katerem so se poklonili etnologu Milku Matičetovu, lahko slišite v oddaji Sotočja.


22.04.2019

Sotočja 22.4. 2019

Lastovke so priletele, z njimi príšla je pomlad. Tako se začne pesem Pomlad Pavleta Kernjaka, rdeča nit letošnjega koncerta Koroška poje. V celovškem domu glasbe se je 11 malih vokalnih skupin iz vseh treh koroških dolin poklonilo temu znanemu koroškemu slovenskemu skladatelju, ki je navdih črpal predvsem iz ljudskih pesmi. Med nastopajočimi so bili znani Kvintet bratov Smrtnik in oktet Suha. Predstavili so se tudi Dekleta Smrtnik, vokalna skupina Klika iz Železne Kaple in skupina Antamina iz Dobrle vasi. Večji del koncerta, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza iz Celovca, lahko slišite v tokratni oddaji.


15.04.2019

Sotočja 15.4.2019

Predsednika krovnih organizacij SLovencev v Italiji sta obiskala Kanalsko dolino in se s pristojnimi pogovarjala o večjezičnem modelu pouka. Kaj povezuje nekdanjo senatorko in poslanko v italijanskem parlamentu Tamaro Blažina, dolgoletnega predsednika Kmečke zveze iz Trsta Alojza Debelisa, družino Mukič, tesno povezano s Porabjem, in Janeza Stergarja, predsednika ljubljanskega Kluba koroških Slovencev? Minuli teden so za svoj trud pri izboljšanju položaja Slovencev v sosednjih državah dobili visoka državna odlikovanja. Nekoliko bolje jih lahko spoznate v tokratni oddaji. Predstavljamo tudi športno legendo slovenskih korenin, 90-letnega Nikolo Turka. Z razstavo so se mu poklonili v Slovenskem domu v Zagrebu.


08.04.2019

Sotočja 8.4.2019

Člani zveze slovenski društev na Hrvaškem so na skupščini razpravljali tudi o bližajočih se manjšinskih volitvah. Eno ključnih vprašanj je, kako dobiti kandidate in kako spodbuditi rojake, da volijo. S tržaško raziskovalko Norino Bogatec se pogovarjamo o mlajših generacijah rojakov v Italiji, ki volijo drugače kot njihovi straši. Slovenska ledinska in hišna imena na avstrijskem Koroškem so od leta 2010 uvrščena na avstrijski seznam nesnovne dediščine Unesca. Zasluge za to imata zemljevida teh imen v Kotmari vasi in Selah. Danes je izšlo že 9 tovrstnih zemljevidov, nastajajo pa tudi novi. Že izdani so dostopni na osveženem kulturnem spletnem portalu slovenskih ledinskih in hišnih imen – fluled.szi.at. Več lahko slišite o 25. Koroški kuhariji, ki bo prvič na avstrijskem Koroškem, pridružimo pa se tudi porabskim slovenskim upokojencem, ki so gostili člane literarne sekcije iz beltinškega doma Janka Škrabana. Prisluhnite!


01.04.2019

Sotočja 1.4.2019

Iz Kanalske doline na skrajnem severu Italije prihajajo klici na pomoč, saj tam živeča slovenska skupnost umira. Kaj se dogaja, pojasnjuje doktorica Nataša Gliha Komac, predsednica Slovenskega kulturnega središča Planika. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss se pogovarjamo o aktualnem dogajanju in pripravah na jesenske lokalne volitve. Gostimo koroška slovenska umetnika - Izidorja Sterna, ki piše in riše na porcelan, ter slikarja in karikaturista Mirka Malleja. Belo zlati trenutki in koroške karikature – razstavi njunih del - sta uvod v letošnje koroške avstrijskem kulturne dneve v Ljubljani. Ustavimo se tudi v arhivu na Reki, ki že vrsto let sodeluje s slovenskimi ustanovami, tudi ob letošnjem obeleževanju 300. obletnice razglasitve Reke za svobodno cesarsko pristanišče.


25.03.2019

Sotočja 25.3.2019

Nova predsednica krovne Slovenske kulturno gospodarske zveze Ksenija Dobrila je predsednica posvetovalnega Paritetnega odbor za vprašanja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Katera vprašanja so najbolj pereča, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Miho Vavtija, glasbenega pedagoga na Slovenski glasbeni šoli dežele Koroške. Eden od zelo dejavnih koroških Slovencev vodi godbo na pihala in Big Band iz Šmihela ter ansambel New Times Jazz Combo, njegovi učenci pa zmagujejo na deželnih glasbenih tekmovanjih. K Slovencem na Reki so Pomladi naproti prišli v goste rojaki iz Pulja. V Verici pa so prvič predstavili prekmurski prevod Malega princa izpod peresa porabskega rojaka Akoša Dončeca. Kako Malega kraliča sprejemajo v Porabju? Prisluhnite!


18.03.2019

Sotočja 18.03.2019

Več o zamolčanih žrtvah fašizma v Bazovici in na Opčinah pri Trstu. Gostimo 27-letno Svetlano Wakounig, podpredsednico krovnega Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je prepričana, da mlade rojake zanima tako zgodovina kot prihodnost slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Nas pa zanima, ali so mladi dovolj slišani. Z doktorema Klemnom Lahom, lektorjem za slovenski jezik na novo odprtem lektoratu na Reki, se pogovarjamo o velikem zanimanju za študij slovenistike. Ustavimo pa se tudi na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, ki je po zimskem premoru vnovič odprla vrata za obiskovalce.


Stran 12 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov