Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Od Rima prek Gorice in Trsta, slovenskega knjižnega sejma, Celovca in Reke do Monoštra
Pred nedeljskim referendumom o ustavni reformi se s tržaško rojakinjo Tamaro Blažina, poslanko v italijanskem parlamentu, pogovarjamo o posledicah, ki jih načrtovane spremembe prinašajo Slovencem v Italiji. Sogovornica Janka Petrovca priznava, da ustavna reforma Slovencem v Furlaniji-Julijski krajini praktično onemogoča, da bi imeli svojega predstavnika v novem senatu.
Ob sprejemanju ustavnih sprememb so se zavzemali, neuspešno sicer, da bi imela dežela FJK dodaten sedež v senatu, ki bi bil namenjen predstavniku slovenske narodne skupnosti:
“Slovenci smo tu potegnili krajši konec, vendar upanje ostaja za spremembe volilnega zakona in takrat bi lahko to rešili. Problem je tudi, ker slovenska manjšina glede tega ni našla skupnega jezika.”
Poslanka Demokratske stranke, nekoč senatorka, Tamar Blažina bo, pravi, na referendumu podprla ustavno reformo, saj je tudi v poslanki zbornici glasovala zanjo. Ne strinja pa se s klimo, ki je spremljala referendumsko kampanjo. Biti bi morala bolj umirjena in namenjena predstavitvi dejanskih sprememb, ki jih reforma prinaša, ne pa da je bilo vse usmerjeno v gonjo proti vladi.
“Referendum ni instrument za obračunavanje z vlado. Za to je čas na volitvah.”
Ustavna reforma poenostavlja sprejemanje zakonodaje in zmanjšuje pristojnost senata, ki je doslej tako kot poslanska zbornica potrjeval zakone. V 100 članskem senatu bi bili po novem izvoljeni predstavniki dežel, ki bi odločali le v nekaterih primerih.
Ob razpisu referenduma je premier Matteo Renzi napovedal odstop, če ustavna reforma ne bi bila sprejeta, toda svoje napovedi je nato spremenil oziroma omili. Kaj se bo zgodilo v nedeljo 4.12.2016 in kako bo izid odmeval med predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji pa več v prihodnjih oddajah Sotočja.
V nedeljo 27.11.2016 so v Kulturnem domu v Gorici s koncertom slovesno obeležili 35-letnico delovanja. Kot v oddaji poroča Mirjam Muženič, so program skupaj oblikovali slovenski in italijanski ustvarjalci. Kulturni dom ima namreč vedno odprta vrata za pisano ustvarjalnost, za prijateljske odnose med Slovenci, Italijani in Furlani v domačem prostoru in tudi čez mejo. Na to opozarja tudi dolgoletni ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel:
“Slovenski kulturni dom je hiša sožitja med Slovenci, Italijani in Furlani, ki živimo v tem mestu. V teh kriznih časih, ki niso lahki, pa nam je uspelo obdržati svoj nivo in delati, kot da krize ne bi bilo.”
V Gorici različne ustanove in organizacije ponujajo od 1.200 do 1.500 dogodkov, tudi pet vsak dan. V Kulturnem domu pa jih na leto pripravijo približno 200. V oktobru se jim je uresničila dolgoletna želja in pobuda postaviti spomenik slovenskim vojakom na soškem bojišču prve svetovne vojne. V Doberdob sta prišla tudi predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella.
Urednica pri založbi Drava Jerneja Jezernik je pred časom na predstavitvi dveh knjig založbe (Reginald Vospernik: Tomaž Ulbing – duhovnik in pesnik, Marjan Kordaš: Dva jezika – ena identiteta?) dejala, da je vsaka knjiga v slovenskem jeziku za rojake v sosednjih državah praznik.
Sodeč po zelo živahnem vrvežu na slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu v Ljubljani ter več drugih predstavitvah slovenskih založb tudi iz sosednjih držav razlogov za praznovanje ne manjka.
Konec leta je čas tudi za Knjižni dar, ki jih nekatere slovenske zamejske založbe in organizacije ponudijo svojim bralcem.
Slovenska prosvetna zveza (SPZ) iz Celovca je tako v ponedeljek 28.11.2016 v Ljubljani, v prostorih Društva slovenskih pisateljev, predstavila tokratni Knjižni dar, ki ga je izdala založba Drava iz Celovca. In kako to, da se niso predstavili na pravkar končanem slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu, kjer so tradicionalno navzoče tudi slovenske založbe iz sosednjih držav?
Po besedah vodje SPZ Janka Malleja so ugotovili, da se njihova ponudba izgubi.
“Zdelo se nam je, da na knjižnem sejmu ne pridemo do izraza. Ob tolikšni ponudbi knjižna produkcija Slovencev v Avstriji ni tako izrazito zanimiva za javnost, kot če to naredimo na sedežu DPS in PEN-a.”
Tradicionalno v knjižnem daru SPZ ponudi Koroški koledar, ki je nekakšen pregled dogajanja med koroškimi Slovenci, pravi urednica Irena Destovnik. Tokrat so rdeča nit begunci, o katerih govori največ člankov.
“Obiskala sem begunke in begunce tako v Pliberku kot Železni Kapli, se pogovarjala z ljudmi, ki so prevzeli skrb zanje. Predvsem pa je bil moj namen, da v Sloveniji ugotovimo, da je tam v vsaki občini več begunk in beguncev kot v celi Sloveniji, pa delamo iz tega cel problem.”
Ob tem se je Irena Destovnik pogovarjala tudi z raziskovalko Mirjam Hladnik Milharčič in ameriškim Slovencem Joe-em Valenčičem, saj so bili Slovenci skozi celotno zgodovino tudi begunci.
SPZ je v tokratnem knjižnem daru bralcem ponudila tudi dve zgodovinski deli, povezani z dogajanjem med 2. svetovno vojno. Dopade se mi tukaj prav nič – dnevnik iz Frauenauracha, ki ga je napisala Marija Prušnik, uredila pa sta ga Brigitte Entner in Valentin Sima, ter delo fotografa Marka Lipuša Babica – Auf den Spuren der Großmutter. Gre za serijo fotografij, nastalih v taborišču Ravensbrück, kjer je februarja 1945 umrla njegova babica Marija Karničar.
Pogovoru z Markom Lipušem o razstavi Babica v oddaji Sotočja 19.9.2016 lahko prisluhnete tudi na tej povezavi.
Tradicionalno je v knjižnem daru SPZ tudi revija Rastje, letos je to jubilejna 10. številka, posvečena tudi umrlima pesnikoma Fabjanu Hafnerju in Andreju Kokotu. Najmlajšim bralcem pa je namenjen dvojezični Osel Smrčač Haralda Schwingnerja, ki ga je prevedla Jerneja Jezernik. Gledališka predstava po tej pravljici pa te dni navdušuje otroke v Beljaku in Celovcu, opozarja Janko Malle.
Navdušujejo pa tudi Praprotnice, štiričlanska vokalno-instrumentalna skupina, ki je zdaj izdala svoj pri album, na njem pa so pesmi upora z vsega sveta.
Svoj knjiži dar je pred kratkim v Ljubljani v galeriji Družina predstavila tudi Celovška Mohorjeva. Kot v tokratni oddaji pojasnjuje urednik Hanzi Filipič, je Koledar tokrat posvečen dvema letos umrlima ustvarjalcema ; fotografu Hanziju Reichmannu in slovenistu Francetu Vrbincu. Dologo tradicijo izhajanja ima tudi Pratika, ki je tokrat posvečena tudi 165-letnici delovanja Celovške Mohorjeve.
V zbirki večernic pa je tokrat izšla nova kriminalka Jožeta Struca. Kriminalke so namreč postale med koroškimi Slovenci pravi hit. Po Kratki pomladi, Kamuflaži na bazenu je zdaj napisal tretjo z naslovom Sanjska dežela, v kateri se posveti umetnosti in kraji likovnih del pomembnih slovenskih slikarjev. Inšpektor Mangrt in njegov pomočnik, novinar Franz Petek tako dobita nov primer.
Knjiga za najmlajše so, razumljivo, za slovenske zamejske založbe še posebej pomembne in pri Celovški Mohorjevi so ponosni na zbirko pravljic izpod peresa Nika Kupperja, v katerih mali Samo predstavlja otrokom zgodovino koroških Slovencev, letos z Mikovo Zalo in upornimi kmeti.
Celovška Mohorjeva, ki je izdala tudi zanimiv vodnik po Dunaju, vse bolj sodeluje tudi z avtorji iz Slovenije. In nekateri so se se predstavili tudi na tokratnem knjižnem sejmu v Ljubljani.
Tam je svojo stojnico imel tudi Franc Merkač, ki s svojo založbo Fran skrbi za čezmejno sodelovanje z avtorji iz Slovenije. In vtisi s knjižnega sejma?
Tako lahko predstavimo novosti, pravi založnik, ki izdaja predvsem knjige avtorjev iz Slovenije in tako skrbi za svojevrstno čezmejno literarno sodelovanje.
“Zame je pomembno, da slovenski trg spozna slovenske knjige.”
Distributer, ki ga ima v Sloveniji, skrbi, da knjige pridejo v knjižnice in knjigarne, vendar je pomembno, da ljudje vidijo knjige, naslovnice, si jih zapomnijo in tako se poveča tudi prodaja, je zadovoljen Franc Merkač. Najprej je nameraval izdajati dela avstrijskih avtorjev, toda ko so se mu začeli oglašati avtorji iz Slovenije, se je opogumil in pripravil javni natečaj. Zaradi spodbudnega odziva in usklajenega sodelovanja z avtorji, se je odločil nadaljevati s tem programom.
“Živ stik je najbolj pomemben, da se znam izražati v slovenščini, je izziv. Veseli me živo sodelovanje, ne glede na to, od kod prihajamo in da je živa slovenščina.”
Naslovnice letos izdanih del je Franc Merkač objavil na stenskem trijezičnem (slovensko – nemško – angleškem) koledarju za prihodnje leto in dela tudi tako predstavil širši javnosti.
Na slovenskem knjižnem sejmu so se tokrat sicer ločeno predstavile tudi slovenske založbe v Italiji. Več o njihovi letošnji produkciji pa v prihodnji oddaji.
Zdenko Sila se je rodil 1915 v Pragi, materi Čehinji in očetu tržaškemu Slovencu, ki je tam študiral strojništvo. Družina se je pred nacizmom preselila v Maribor, kjer je Zdenko Sila maturiral, in zatem v Ljubljani nadaljeval študij na fakulteti za arhitekturo. Bil je med Plečnikovimi priljubljenimi učenci in med drugim sodeloval tudi na projektu NUK-a, v oddaji poroča Marjana Mirković.
Po diplomi se je leta 1941 zaposlil na Sušaku, danes del Reke, in vse življenje deloval na Reki, kjer je zapustil bogat, razvejan ustvarjalni in znanstveni petdesetletni opus. Ta bo, kot kaže, končno celovito dokumentiran in predstavljen v monografiji.
Reški umetnostni zgodovinarji in arhitekti, zbrani v Skupini Sila, so namreč začeli zbirati podatke o njegovi obsežni zapuščini. V okviru predavanj o reški kulturni dediščini je tako 24.11. 2016 v polnem antikvariatu Ex Libris potekala zanimiva predstavitev tega pionirja na področju reškega urbanizma in avtorju izjemne spomeniške arhitekture.
Predavatelj, reški arhitekt Vladi Bralić, ki je na predavanju doživeto predstavil življenje in delo kolega Zdenka Sile, opozarja, da je bil edini Plečnikov učenec, ki je kot urbanist delal na Hrvaškem:
“Zdenko Sila se je torej pionirsko začel ukvarjati z urbanizmom, takoj po študiju, in zaslužen je za razvoj te dejavnosti na Hrvaškem….Bil je pionir na tem področju, hkrati pa celovita osebnost. Deloval je tudi kot arhitekt, zelo veliko pa tudi kot ustvarjalec spomeniške plastike.”
Zdenko Sila je bil pesnik prostora, je prepričan Vladi Bralić, ki opozarja na pomen spomenika na Matić poljani v Gorskem kotarju, ki po njegovem mnenju sodi v sam vrh spomeniške arhitekture na temo narodnoosvobodilnega boja na območju nekdanje skupne države.
“To je eden izmed najpomembnejših spomenikov v nekdanji Jugoslaviji na temo NOB-ja, ima posebno, neverjetno moč starih, morda neolitskih spomenikov.”
Zdenko Sila je tudi slikal, obstaja zbirka njegovih akvarelov, se ukvarjal s fotografijo in bil pravzaprav vsestranska osebnost.
“Pa tudi velik ljubitelj Plečnika. Kot svojega profesorja. Tako da je proti koncu svojega življenja, spomim se, da je imel vselej pri sebi fotografijo Plečnika. Imel ga je zelo rad, saj je bil prepriča, da ga je Plečnik veliko naučil o življenju, ne zgolj o arhitekturi.”
Kaj pripravlja skupina Sila, pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Društvo porabskih slovenskih upokojencev ima malo več kot sto članov. Generacija, ki je stopila v tretje življenjsko obdobje, nosi v sebi najbolj izvirno, pravo slovenstvo, se največ druži, pozna in upošteva vse vrednote, ki jih Porabski Slovenci še imajo. To se je pokazalo tudi ko so pred dnevi v monoštrski kulturni dvorani pripravili osrednjo slovesnost ob 20-letnici svojega delovanja. Na praznovanju se jim je pridružila tudi Silva Eöry. Prisluhnite jim v oddaji”
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Od Rima prek Gorice in Trsta, slovenskega knjižnega sejma, Celovca in Reke do Monoštra
Pred nedeljskim referendumom o ustavni reformi se s tržaško rojakinjo Tamaro Blažina, poslanko v italijanskem parlamentu, pogovarjamo o posledicah, ki jih načrtovane spremembe prinašajo Slovencem v Italiji. Sogovornica Janka Petrovca priznava, da ustavna reforma Slovencem v Furlaniji-Julijski krajini praktično onemogoča, da bi imeli svojega predstavnika v novem senatu.
Ob sprejemanju ustavnih sprememb so se zavzemali, neuspešno sicer, da bi imela dežela FJK dodaten sedež v senatu, ki bi bil namenjen predstavniku slovenske narodne skupnosti:
“Slovenci smo tu potegnili krajši konec, vendar upanje ostaja za spremembe volilnega zakona in takrat bi lahko to rešili. Problem je tudi, ker slovenska manjšina glede tega ni našla skupnega jezika.”
Poslanka Demokratske stranke, nekoč senatorka, Tamar Blažina bo, pravi, na referendumu podprla ustavno reformo, saj je tudi v poslanki zbornici glasovala zanjo. Ne strinja pa se s klimo, ki je spremljala referendumsko kampanjo. Biti bi morala bolj umirjena in namenjena predstavitvi dejanskih sprememb, ki jih reforma prinaša, ne pa da je bilo vse usmerjeno v gonjo proti vladi.
“Referendum ni instrument za obračunavanje z vlado. Za to je čas na volitvah.”
Ustavna reforma poenostavlja sprejemanje zakonodaje in zmanjšuje pristojnost senata, ki je doslej tako kot poslanska zbornica potrjeval zakone. V 100 članskem senatu bi bili po novem izvoljeni predstavniki dežel, ki bi odločali le v nekaterih primerih.
Ob razpisu referenduma je premier Matteo Renzi napovedal odstop, če ustavna reforma ne bi bila sprejeta, toda svoje napovedi je nato spremenil oziroma omili. Kaj se bo zgodilo v nedeljo 4.12.2016 in kako bo izid odmeval med predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji pa več v prihodnjih oddajah Sotočja.
V nedeljo 27.11.2016 so v Kulturnem domu v Gorici s koncertom slovesno obeležili 35-letnico delovanja. Kot v oddaji poroča Mirjam Muženič, so program skupaj oblikovali slovenski in italijanski ustvarjalci. Kulturni dom ima namreč vedno odprta vrata za pisano ustvarjalnost, za prijateljske odnose med Slovenci, Italijani in Furlani v domačem prostoru in tudi čez mejo. Na to opozarja tudi dolgoletni ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel:
“Slovenski kulturni dom je hiša sožitja med Slovenci, Italijani in Furlani, ki živimo v tem mestu. V teh kriznih časih, ki niso lahki, pa nam je uspelo obdržati svoj nivo in delati, kot da krize ne bi bilo.”
V Gorici različne ustanove in organizacije ponujajo od 1.200 do 1.500 dogodkov, tudi pet vsak dan. V Kulturnem domu pa jih na leto pripravijo približno 200. V oktobru se jim je uresničila dolgoletna želja in pobuda postaviti spomenik slovenskim vojakom na soškem bojišču prve svetovne vojne. V Doberdob sta prišla tudi predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella.
Urednica pri založbi Drava Jerneja Jezernik je pred časom na predstavitvi dveh knjig založbe (Reginald Vospernik: Tomaž Ulbing – duhovnik in pesnik, Marjan Kordaš: Dva jezika – ena identiteta?) dejala, da je vsaka knjiga v slovenskem jeziku za rojake v sosednjih državah praznik.
Sodeč po zelo živahnem vrvežu na slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu v Ljubljani ter več drugih predstavitvah slovenskih založb tudi iz sosednjih držav razlogov za praznovanje ne manjka.
Konec leta je čas tudi za Knjižni dar, ki jih nekatere slovenske zamejske založbe in organizacije ponudijo svojim bralcem.
Slovenska prosvetna zveza (SPZ) iz Celovca je tako v ponedeljek 28.11.2016 v Ljubljani, v prostorih Društva slovenskih pisateljev, predstavila tokratni Knjižni dar, ki ga je izdala založba Drava iz Celovca. In kako to, da se niso predstavili na pravkar končanem slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu, kjer so tradicionalno navzoče tudi slovenske založbe iz sosednjih držav?
Po besedah vodje SPZ Janka Malleja so ugotovili, da se njihova ponudba izgubi.
“Zdelo se nam je, da na knjižnem sejmu ne pridemo do izraza. Ob tolikšni ponudbi knjižna produkcija Slovencev v Avstriji ni tako izrazito zanimiva za javnost, kot če to naredimo na sedežu DPS in PEN-a.”
Tradicionalno v knjižnem daru SPZ ponudi Koroški koledar, ki je nekakšen pregled dogajanja med koroškimi Slovenci, pravi urednica Irena Destovnik. Tokrat so rdeča nit begunci, o katerih govori največ člankov.
“Obiskala sem begunke in begunce tako v Pliberku kot Železni Kapli, se pogovarjala z ljudmi, ki so prevzeli skrb zanje. Predvsem pa je bil moj namen, da v Sloveniji ugotovimo, da je tam v vsaki občini več begunk in beguncev kot v celi Sloveniji, pa delamo iz tega cel problem.”
Ob tem se je Irena Destovnik pogovarjala tudi z raziskovalko Mirjam Hladnik Milharčič in ameriškim Slovencem Joe-em Valenčičem, saj so bili Slovenci skozi celotno zgodovino tudi begunci.
SPZ je v tokratnem knjižnem daru bralcem ponudila tudi dve zgodovinski deli, povezani z dogajanjem med 2. svetovno vojno. Dopade se mi tukaj prav nič – dnevnik iz Frauenauracha, ki ga je napisala Marija Prušnik, uredila pa sta ga Brigitte Entner in Valentin Sima, ter delo fotografa Marka Lipuša Babica – Auf den Spuren der Großmutter. Gre za serijo fotografij, nastalih v taborišču Ravensbrück, kjer je februarja 1945 umrla njegova babica Marija Karničar.
Pogovoru z Markom Lipušem o razstavi Babica v oddaji Sotočja 19.9.2016 lahko prisluhnete tudi na tej povezavi.
Tradicionalno je v knjižnem daru SPZ tudi revija Rastje, letos je to jubilejna 10. številka, posvečena tudi umrlima pesnikoma Fabjanu Hafnerju in Andreju Kokotu. Najmlajšim bralcem pa je namenjen dvojezični Osel Smrčač Haralda Schwingnerja, ki ga je prevedla Jerneja Jezernik. Gledališka predstava po tej pravljici pa te dni navdušuje otroke v Beljaku in Celovcu, opozarja Janko Malle.
Navdušujejo pa tudi Praprotnice, štiričlanska vokalno-instrumentalna skupina, ki je zdaj izdala svoj pri album, na njem pa so pesmi upora z vsega sveta.
Svoj knjiži dar je pred kratkim v Ljubljani v galeriji Družina predstavila tudi Celovška Mohorjeva. Kot v tokratni oddaji pojasnjuje urednik Hanzi Filipič, je Koledar tokrat posvečen dvema letos umrlima ustvarjalcema ; fotografu Hanziju Reichmannu in slovenistu Francetu Vrbincu. Dologo tradicijo izhajanja ima tudi Pratika, ki je tokrat posvečena tudi 165-letnici delovanja Celovške Mohorjeve.
V zbirki večernic pa je tokrat izšla nova kriminalka Jožeta Struca. Kriminalke so namreč postale med koroškimi Slovenci pravi hit. Po Kratki pomladi, Kamuflaži na bazenu je zdaj napisal tretjo z naslovom Sanjska dežela, v kateri se posveti umetnosti in kraji likovnih del pomembnih slovenskih slikarjev. Inšpektor Mangrt in njegov pomočnik, novinar Franz Petek tako dobita nov primer.
Knjiga za najmlajše so, razumljivo, za slovenske zamejske založbe še posebej pomembne in pri Celovški Mohorjevi so ponosni na zbirko pravljic izpod peresa Nika Kupperja, v katerih mali Samo predstavlja otrokom zgodovino koroških Slovencev, letos z Mikovo Zalo in upornimi kmeti.
Celovška Mohorjeva, ki je izdala tudi zanimiv vodnik po Dunaju, vse bolj sodeluje tudi z avtorji iz Slovenije. In nekateri so se se predstavili tudi na tokratnem knjižnem sejmu v Ljubljani.
Tam je svojo stojnico imel tudi Franc Merkač, ki s svojo založbo Fran skrbi za čezmejno sodelovanje z avtorji iz Slovenije. In vtisi s knjižnega sejma?
Tako lahko predstavimo novosti, pravi založnik, ki izdaja predvsem knjige avtorjev iz Slovenije in tako skrbi za svojevrstno čezmejno literarno sodelovanje.
“Zame je pomembno, da slovenski trg spozna slovenske knjige.”
Distributer, ki ga ima v Sloveniji, skrbi, da knjige pridejo v knjižnice in knjigarne, vendar je pomembno, da ljudje vidijo knjige, naslovnice, si jih zapomnijo in tako se poveča tudi prodaja, je zadovoljen Franc Merkač. Najprej je nameraval izdajati dela avstrijskih avtorjev, toda ko so se mu začeli oglašati avtorji iz Slovenije, se je opogumil in pripravil javni natečaj. Zaradi spodbudnega odziva in usklajenega sodelovanja z avtorji, se je odločil nadaljevati s tem programom.
“Živ stik je najbolj pomemben, da se znam izražati v slovenščini, je izziv. Veseli me živo sodelovanje, ne glede na to, od kod prihajamo in da je živa slovenščina.”
Naslovnice letos izdanih del je Franc Merkač objavil na stenskem trijezičnem (slovensko – nemško – angleškem) koledarju za prihodnje leto in dela tudi tako predstavil širši javnosti.
Na slovenskem knjižnem sejmu so se tokrat sicer ločeno predstavile tudi slovenske založbe v Italiji. Več o njihovi letošnji produkciji pa v prihodnji oddaji.
Zdenko Sila se je rodil 1915 v Pragi, materi Čehinji in očetu tržaškemu Slovencu, ki je tam študiral strojništvo. Družina se je pred nacizmom preselila v Maribor, kjer je Zdenko Sila maturiral, in zatem v Ljubljani nadaljeval študij na fakulteti za arhitekturo. Bil je med Plečnikovimi priljubljenimi učenci in med drugim sodeloval tudi na projektu NUK-a, v oddaji poroča Marjana Mirković.
Po diplomi se je leta 1941 zaposlil na Sušaku, danes del Reke, in vse življenje deloval na Reki, kjer je zapustil bogat, razvejan ustvarjalni in znanstveni petdesetletni opus. Ta bo, kot kaže, končno celovito dokumentiran in predstavljen v monografiji.
Reški umetnostni zgodovinarji in arhitekti, zbrani v Skupini Sila, so namreč začeli zbirati podatke o njegovi obsežni zapuščini. V okviru predavanj o reški kulturni dediščini je tako 24.11. 2016 v polnem antikvariatu Ex Libris potekala zanimiva predstavitev tega pionirja na področju reškega urbanizma in avtorju izjemne spomeniške arhitekture.
Predavatelj, reški arhitekt Vladi Bralić, ki je na predavanju doživeto predstavil življenje in delo kolega Zdenka Sile, opozarja, da je bil edini Plečnikov učenec, ki je kot urbanist delal na Hrvaškem:
“Zdenko Sila se je torej pionirsko začel ukvarjati z urbanizmom, takoj po študiju, in zaslužen je za razvoj te dejavnosti na Hrvaškem….Bil je pionir na tem področju, hkrati pa celovita osebnost. Deloval je tudi kot arhitekt, zelo veliko pa tudi kot ustvarjalec spomeniške plastike.”
Zdenko Sila je bil pesnik prostora, je prepričan Vladi Bralić, ki opozarja na pomen spomenika na Matić poljani v Gorskem kotarju, ki po njegovem mnenju sodi v sam vrh spomeniške arhitekture na temo narodnoosvobodilnega boja na območju nekdanje skupne države.
“To je eden izmed najpomembnejših spomenikov v nekdanji Jugoslaviji na temo NOB-ja, ima posebno, neverjetno moč starih, morda neolitskih spomenikov.”
Zdenko Sila je tudi slikal, obstaja zbirka njegovih akvarelov, se ukvarjal s fotografijo in bil pravzaprav vsestranska osebnost.
“Pa tudi velik ljubitelj Plečnika. Kot svojega profesorja. Tako da je proti koncu svojega življenja, spomim se, da je imel vselej pri sebi fotografijo Plečnika. Imel ga je zelo rad, saj je bil prepriča, da ga je Plečnik veliko naučil o življenju, ne zgolj o arhitekturi.”
Kaj pripravlja skupina Sila, pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Društvo porabskih slovenskih upokojencev ima malo več kot sto članov. Generacija, ki je stopila v tretje življenjsko obdobje, nosi v sebi najbolj izvirno, pravo slovenstvo, se največ druži, pozna in upošteva vse vrednote, ki jih Porabski Slovenci še imajo. To se je pokazalo tudi ko so pred dnevi v monoštrski kulturni dvorani pripravili osrednjo slovesnost ob 20-letnici svojega delovanja. Na praznovanju se jim je pridružila tudi Silva Eöry. Prisluhnite jim v oddaji”
Kulturni praznik je za Slovence v sosednjih državah eden najpomembnejših, zato se prireditve vrstijo ves februar. Praznovanja so bila letos v znamenju Prešerna, Kosovela, Milke Hartman in lončarstva. Skupnemu slovenskemu kulturnemu prostoru naj bi v prihodnjih letih sledil še skupni gospodarski prostor. To naj bi določala nova strategija odnosov s Slovenci zunaj matične države, ki jo pripravlja pristojni urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po besedah ministrice Helene Jaklitsch bi lahko vlada sprejela strategijo v mesecu ali dveh.
Slovenščina v tržaškem mestnem svetu je nezaželena, toda slovenski svetniki se ne bodo uklonili, zagotavlja Valentina Repini. Nužej Tolmaier, letošnji Tischlerjev nagrajenec, ostaja optimističen glede prihodnosti kulturnega delovanja koroških Slovencev. Mlada zdravnica iz Celovca Lidija Domej bodočim brucem iz zamejstva svetuje, naj se udeležijo informativnih dni. Študentskih let v Ljubljani se spominja tudi Ines Pipan, ki se je zaradi ljubezni vrnila na domačo Reko. Da bi se več porabskih mladih odločilo za študij v Sloveniji, pa si želi Andrea Kovacs, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, ki ji tudi letos načrtov ne manjka.
Kako v teh zahtevnih časih poteka pouk v dvojezičnih šolah na avstrijskem Koroškem in v šolah s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini? Pojasnjujeta Sabina Sandrieser, vodja oddelka za manjšinsko šolstvo na izobraževalni direkciji dežele Koroške, in podravnatelj večstopenjske šole na Opčinah David Pupulin. Predstava Meje sneženja v režiji Gorana Vojnovića - poklon Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Marku Sosiču. Planinska skupina društva Bazovica z Reke praznuje 20-letnico delovanja. Knjige v slovenskem jeziku pa so v tiskarni Wellisch v Monoštru tiskali v 19. stoletju. Prisluhnite!
Cepljenje je za konec pandemije, kot zdaj kaže, za družbo najvarnejša in najenostavnejša pot, pravi Olga Voglauer, poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru, kjer ima obvezno cepljenje široko politično podporo. Furlanija – Julijska krajina je spomeniku bazoviškim junakom dodelila status kulturnega pomena. Kaj to dejansko pomeni in kakšni bodo naslednji koraki? Zgodovinar Milan Pahor, predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov, je zadovoljen, da so dozoreli časi za takšno odločitev. Egon in Metka sta lika, s katerima karikaturist Bojan Grlica komentira aktualno dogajanje v glasilih Slovencev na Reki in navdiha mu nikoli ne zmanjka. Televizijski oddaji Rojaki pa nikoli ne manjka gostov, ugotavlja urednik Dušan Tomažič.
Slovence na Madžarskem letos med drugim čaka popis prebivalstva. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec je optimističen, da jih bo več, kot jih je bilo pred 10 leti. Na Hrvaškem so popis prebivalstva izpeljali lani. Predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora, poslanka v saboru, je prepričana, da navodila za pripadnike manjšin niso bila dovolj jasna. Mešani pevski zbor Danica letos praznuje 110-letnico delovanja. Tradicionalni novoletni koncert so že drugo leto zapored morali pripraviti na spletu. Knjiga v pokušino pa je naslov podkasta, v katerem Gabriel Milič predstavlja novosti Založništva tržaškega tiska. Študent humanistike v Trstu je prepričan, da se Slovencem v Italiji ni bati za prihodnost.
Med najpomembnejše izzive vsekakor sodi izobraževanje v maternem jeziku od vrtca naprej. To velja tudi za Slovence na Hrvaškem. Predsednica njihove krovne organizacije - Zveze slovenskih društev - Barbara Riman pa si želi več posluha matične države in njeno pomoč pri krepiti položaja slovenske manjšine na Hrvaškem. Kaj ponuditi rojakom in vsem ostalim v Narodnem domu v središču Trsta? Uskladitev različnih pričakovanj bo eden pomembnejših izzivov, ugotavljata predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji Ksenija Dobrila in Walter Bandelj. V oddaji gostimo tudi zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss. Ker delo še ni končano in ima še dovolj energije, se bo na letošnjih parlamentarnih volitvah vnovič potegovala za ta mandat. Predsedujoča sosvetu slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Suzana Weitlaner pa si želi več srečanj s pristojnimi ministri, predvsem z ministrom za izobraževanje. Razlog je prav jezik.
Oktet Suha z avstrijske Koroške je imel v 40 letih delovanja več kot 1500 nastopov na vseh kontinentih sveta. Izdali so 12 albumov, ob jubileju pa tudi knjigo z naslovom Kam še, kam? Skozi glasbeno zgodovino ene najbolj znanih koroških slovenskih vokalnih zasedb se sprehajamo v tokratni oddaji; od neuradne himne N'mau čez izaro, priredb znanih domačih in tujih skladb, uglasbljene poezije do venčka koroških ob spremljavi tamburaške skupine Tamika.
Utrjevanje skupnega slovenskega gospodarskega prostora in pritegnitev mladih. To sta strateški usmeriti Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta, ki je za svoje 75-letno delovanje dobilo državno odlikovanje – medaljo za zasluge. Odpravimo se v Kanalsko dolino, kjer zelo pogrešajo druženje, kulturne prireditve in pevske nastope. V Celovcu so predstavili 15. številko literarne revije Rastje in ugotovili, da je za koroškimi slovenskimi literati zelo uspešno leto. Porabski slovenski upokojenci si ob 25-letnici delovanja želijo več mlajših članov. Z reškim fotografom Istogom Žoržem pa se pogovarjamo o očetu, prav tako poklicnem fotografu, sinu, vizualnem umetniku, njihovi skupni razstavi fotografij in društvu Bazovica.
Bo stalna konferenca vodij sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti okrepila njihovo moč, ali bodo problemi koroških Slovencev potisnjeni v ozadje? Mnenja krovnih organizacij so deljena. Cilj, zagotoviti kakovostno dvojezično izobrazbo od najzgodnejših let naprej, ostaja skupen vsem. V Furlaniji – Julijski krajini so se poklonili peterici openskih junakov, zavednih rojakov, ki so jih ustrelili pred 80 leti na strelišču na Opčinah pri Trstu. Tišina za oči je naslov knjige pisatelja, scenarista in novinarja Branka Šömna, s katero so v Slovenskem domu Zagreb obeležili svetovni dan človekovih pravic. Ustavimo se pri Slovencih v Umagu, ki letos praznujejo 10-letnico delovanja. Z županjo Sakalovcev Valerijo Rogan se pogovarjamo o njihovi najnovejši pridobitvi - Etični hiši. Kaj se bo dogajalo v njej? Prisluhnite!
Avstrija je korenito reformirala svojo finančno upravo. Kako pa je s plačili davkov in spodbudami v času pandemije? Razmišljajo morda o znižanju davkov? Ne. Vodilo davčne zakonodaje je, da kdor več ima, naj tudi več da, pojasnjuje dr. Marian Wakounig, regionalni direktor avstrijske davčne uprave. Ustavimo se v Rimu, kjer so Slovenci te dni zelo dejavni, in zavijemo v zasneženo Kanalsko dolino, kjer ohranjajo tradicijo miklavževanja. Mešani pevski zbor slovenskega društva Triglav iz Splita je s koncertom praznoval 25-letnico delovanja. Še bolj slovesno bo prihodnje leto ob 30.obletnici ustanovitve društva, pravi predsednik Cveto Šušmelj. V Porabju pa si skupaj z rojaki ogledamo dokumentarni film Med Muro in Rabo, ki pripoveduje o njihovi preteklosti in sedanjosti.
Kulturni dom v Gorici je slovesno s koncertom in v znamenju sožitja zaključil praznovanja ob 40-letnici delovanja. Oktet Suha, ki je moral preložiti slavnostni koncert ob svoji 40-letnici, verjame, da bo prihodnje leto praznovanje še lepše. Ob še enem spletnem knjižnem sejmu nas zanima, kako so z njim zadovoljne tržaške slovenske založbe. Čestitamo porabski Slovenki Veri Gašpar, dobitnici Maroltove listine - priznanja za folklorne dejavnosti. Eduard Hemar, hrvaški slovenski raziskovalec zgodovine športa, pa pove več o Športnem biografskem leksikonu Primorsko-goranske županije.
Ali si lahko prosekar, vino pridelano na Proseku, ki je ime dalo znanemu italijanskemu vinu prosecco, končno obeta večjo zaščito in vlaganja v območje tržaškega Krasa? O tem s tajnikom Kmečke zveze iz Trsta Erikom Mastnom. Gostimo mlade, ki želijo Barkovljam vliti novih moči, zato so ustavili mladinski krožek. Profesor iz Varaždina Miroslav Gradečak pripoveduje, kako je ped desetim leti prvi začel poučevati slovenski jezik na eni od hrvaških gimnazij. Koroški slovenski baritonist Gabriel Lipuš se je Josipu Ipavcu poklonil s trojno zgoščenko, na kateri je zbral vse skladateljeve samospeve. Ustavimo se tudi v Monoštru, kjer so v Slovenskem domu na ogled dela, nastala na jubilejni 20. mednarodni likovni koloniji. Kako pa kaže galeriji? Idej, kaj vse bi lahko bilo v njej, ne manjka.
Kako je z zaščito slovenske jezikovne manjšine v Italiji in katere so najbolj pereče pomanjkljivosti? Je odgovor na mačehovski odnos Furlanije - Julijske krajine priprava nove jezikovne politike? Skupnost južnokoroških kmetov in kmetic je na nedavnih volitvah v koroško kmetijsko zbornico vnovič osvojila štiri mandate in postala tretja najmočnejša frakcija. Gre za zgodovinski uspeh, je zadovoljen nosilec liste Marjan Čik. V Porabju se pridružimo udeležencem zadnjega letošnjega srečanja mreže MAJ – Mladi Alpe Jadran, namenjeno filmskemu ustvarjanju. Dramski igralec Tilen Kožamelj pa pripoveduje o učenju s pomočjo lutk, življenju in delu na Reki ter sodelovanju s tam živečo slovensko narodno skupnostjo.
Spremembe se ne zgodijo čez noč, kar dobro ve koroška Slovenka Tatjana Feinig, predsednica Volilne skupnosti in pobudnica za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel za Sveče in Mače. Zadovoljna je, da table zdaj vendarle stojijo. Mladi slovenski športniki v Furlaniji – Julijski krajini občasno spet slišijo žaljivke na račun svoje narodne pripadnosti. Nacionalizmi in nestrpnost so širši evropski problem, je prepričan Igor Tomasetig, tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI). Zveza je v svoje počitniške dejavnosti letos vključila 1300 mladih, ki plačujejo največji davek pandemije, opozarja predsednik Ivan Peterlin. Nova višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak verjame, da bi lahko znanje slovenskega jezika v Porabju izboljšali s spremembo učnih načrtov. Vsi pa v teh časih potrebujemo kulturo in umetnost. To velja tudi za najmlajše, opozarja Magdalena Lupi Alvir, ravnateljica lutkovnega gledališča na Reki, kjer te dni poteka 26. mednarodni festival lutkovnih gledališč.
Kaj lahko pričakujejo trije Slovenci, izvoljeni v novi tržaški mestni svet? Obeti niso najboljši. Še več, razmere so skrb zbujajoče. Prešerni smo in Prešernovi smo, so ponosni rojaki v Zagrebu ob odkritju prvega spomenika Francetu Prešernu v hrvaški prestolnici. Gostimo Avguština Brumnika, ki že 30 let predseduje Slovenski prosvetni zvezi iz Celovca. Upokojeni sodnik je kar sam obesil dvojezično tablo na sodišču v Železni Kapli. V Porabju pa se učimo peči kruh v krušni peči in obiščemo kmeta, ki svoje pridelke prodaja tudi na slovenski vzorčni kmetiji.
Ustvarjalnost koroških Slovencev je te dni vnovič na ogled v Ljubljani, na 19. koroških kulturnih dnevih. Druženje mreže MAJ - Mladi Alpe Jadran na Reki. O živahni zborovski dejavnosti na Goriškem s predsednico Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec, z udeleženci gastronomske delavnice na porabski domačiji v Andovcih pa o jedeh, ki so nekoč nastajale v babičini kuhinji.
Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini so le še korak od dejanskega lastništva Narodnega doma v središču Trsta. Poklon padlim vojakom za mejo med Slovenijo in Avstrijo v letih 1918 in 1919 s skupno spominsko tablo v Velikovcu. Zgodovinski dan za slovensko narodno skupnost na Reki. V eni od tamkajšnjih gimnazij se je začel pouk slovenskega jezika. Kako pa je s poukom slovenščine v Porabju? Vloga učiteljev je zelo pomembna, so ugotavljali udeleženci Slovenskega slavističnega kongresa.
Kako naj si Slovenci v Italiji zagotovijo predstavnika v rimskem parlamentu? Je rešitev pobuda senatorke Tatjane Rojc za spremembo italijanske ustave? Kljub zapletenemu in dolgotrajnemu postopku optimizma ne manjka. Optimistične izjave tudi po zasedanju skupnega odbora Slovenija-Koroška. Tiho izginjanje koroških Slovencev z nagrobnih spomenikov je kronologija pritiskov na njih. Kako pa je z javno podobo slovenskega Porabja? Gostimo etnologinjo in slavistko Marijo Kozar Mukič in novinarja Dušana Mukiča, ki sta svoje delo dobila priznanje Slovenskega slavističnega kongresa, in se veselimo začetka pouka slovenščine na reški gimnaziji.
Slovenska manjšina na Hrvaškem, v obmejnem delu avtohtona, je še kako dejavna. Predsednica krovne Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa si med drugim želi, da bi slovenska politika poenotila svoja stališča in pripravila strategijo razvoja slovenske narodne skupnosti v vseh štirih sosednjih državah. V Celovcu obiščemo dvojezično ljudsko šolo 24, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. Začetki so bili zelo težki, nadaljevanje pa je več kot uspešno. Kakšno je med mladimi rojaki v Furlaniji – Julijski krajini zanimanje za izobraževanje sedanjih in bodočih voditeljev, pojasnjujeta Neža Kravos in Barbara Ferluga iz Društva mladih Slovencev v Italiji. Na Gornjem Seniku pa se pridružimo porabskim Slovencem na njihovem tradicionalnem srečanju.
Šolsko leto se je v Furlaniji – Julijski krajini začelo v mejah nove »normalnosti« z maskami v šolah in obveznimi PCT pogoji za zaposlene in obiskovalce. Podobno je tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se učenci in učitelji testirajo trikrat tedensko. Kako so se soočili s spremenjeno realnostjo učitelji, kako učenci in njihovi starši? Porabski rojaki bodo za spodbujanje gospodarskega razvoja dobili iz slovenskega proračuna 2,1 milijona evrov. Kdaj lahko podobno pomoč pričakujejo Slovenci v drugih sosednjih državah na primer na Hrvaškem? Ustavimo se v Labinu, kjer so tam živeči rojaki pred 15 leti ustanovili svoje društvo. Epidemične razmere so jim letos že drugič preprečile praznovanje jubileja. Kaj pa pričakujejo od popisa prebivalstva? Prisluhnite!
Neveljaven email naslov